Po začetku epidemije covida se je naša proračunska poraba strmo povečala. Leta 2021 je bila tako že za 4,3 milijarde evrov večja kot v predkoronskem 2019. Čeprav se krizni ukrepi zaradi omenjene epidemije, energetske krize in draginje iztekajo, bo proračunska poraba prihodnje leto še za milijardo evrov večja od tiste v letu 2021. Kam gre ves davkoplačevalski denar?
Skupni znesek proračunske porabe se je v zadnjih letih hitro povečeval. Iz proračunske aplikacije, ki jo ureja ministrstvo za finance, izhaja, da je bila v letu 2021 glede na leto 2019 večja za približno 4,3 milijarde evrov.
K rasti porabe so po marcu 2020, ko se je začela epidemija covida, pomembno prispevali ukrepi za blaženje posledic zdravstvene.
Tako so nas leta 2021 interventni ukrepi zaradi koronavirusa stali 2,8 milijarde evrov. Se je pa tudi brez njih poraba povečala. Največje povečanje je po podatkih v aplikaciji imel sektor obrambe, in sicer za 24 odstotkov, drugo največje pa segment plačil v proračun Evropske unije (EU), ki so bila za 23 odstotkov večja kot leta 2019 (s 510 na 623 milijonov evrov). Poraba za šolstvo in socialno varnost, ki sta dva največja segmenta javne porabe, se je povečala za 10 oziroma 15 odstotkov. Več na spodnjem grafu.
Podrobnih podatkov po področjih za lansko leto še ni, je pa skupna proračunska poraba lani rahlo padla, letos pa se je spet občutno povečala. Vlada je namreč v proračunu rezervirala veliko denarja za ukrepe pomoči gospodinjstvom in podjetjem zaradi energetske krize ter draginje. Jeseni je za letos predvidela 16,7 milijarde evrov proračunskih odhodkov, spomladi pa je zaradi ugodnih razmer na trgu energentov znesek zmanjšala na 16,1 milijarde evrov.
Čeprav so se ukrepi za omilitev koronakrize v glavnini že iztekli, prav tako za prihodnje leto niso predvideni novi ukrepi zaradi energetske krize (njihovo odpravo nam svetuje tudi Evropska komisija), bo proračunska poraba tudi v 2024 zelo visoka. Kot je nedavno izpostavil finančni minister Klemen Boštjančič, bo s 15,2 milijarde evrov za 50 odstotkov večja kot v letu 2019.
Sprememba proračuna za prihodnje leto je še v pripravi: nedavno je vlada sprejela predlog razreza po proračunskih porabnikih, zdaj pa morajo ministrstva do 22. avgusta pripraviti podrobne predloge finančnih načrtov. Sledijo proračunska pogajanja, do konca septembra pa naj bi vlada predlog proračuna poslala v državni zbor. Takrat bo znana tudi Umarjeva ocena BDP za prihodnje leto, ki bo omogočala izračun najvišjega možnega primanjkljaja. Slovenija si je namreč zastavila cilj, da primanjkljaj leta 2024 ne bo presegel treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Za kaj dajemo več?
Na ministrstvu so nam v odgovoru na vprašanje, zakaj naša proračunska poraba kljub umikanju interventnih ukrepov raste, našteli, na katerih postavkah se poraba povečuje. Nekaterim smo dodali pojasnila.
1. Plače v javnem sektorju: Stroški dela, ki bremenijo državni proračun (podatek vključuje izdatke za plače, prispevke ter tudi transferje v javne zavode za ta namen), so po podatkih v poročilih fiskalnega sveta lani znašali 3,75 milijarde evrov, letos pa naj bi se zvišali na 4,32 milijarde evrov. Tudi prihodnje leto predvidoma sledi zvišanje, a še ni jasno, kolikšno, saj trenutno potekajo pogajanja ministrstva za javno upravo s sindikati javnega sektorja o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema. Kakšni bodo finančni učinki sprememb, ki naj bi jih uvedli s 1. januarjem prihodnje leto, tako še ni znano. Vladna stran je med drugim obljubila, da noben uslužbenec ne bo imel nižje plače kot zdaj ter da bo odpravila osnovne plače pod minimalno.
2. Obvezne naložbe po zakonih
3. Plačila v proračun EU: Kot že omenjeno, so se ta med letoma 2019 in 2021 povečala s 510 na 623 milijonov evrov. Letos je na tej postavki odhodkovne strani proračuna predvidenih 730 milijonov evrov, prihodnje leto pa 661 milijonov evrov.
4. Obrambni izdatki: V 2019 je bil proračun ministrstva za obrambo 500 milijonov evrov, prihodnje leto bo presegel milijardo evrov.
5. Obresti na javni dolg: Za financiranje dolga smo leta 2019 dali 785 milijonov evrov, potem so se izdatki zaradi ugodnih razmer na finančnih trgih zmanjševali. V zadnjem času pa se trend spet obrača. Tako naj bi prihodnje leto po projekcijah finančnega ministrstva za obresti dali 818 milijonov evrov, v 2025 pa 888 milijonov evrov.
6. Zagotavljanje uravnoteženosti zdravstvene blagajne in druge zdravstvene vsebine: Na ministrstvu za finance niso pojasnili, kaj zajema ta postavka. Neuradno so za prihodnje leto poleg vseh sredstev za zdravstvo, ki jih drži ministrstvo za zdravje, za to področje rezervirali še 330 milijonov evrov na postavkah finančnega ministrstva. S tem denarjem naj bi med drugim začasno iz proračuna sofinancirali manko v blagajni zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) po ukinitvi dopolnilnega zavarovanja.
7. Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti: Zakon, ki je v uporabi od začetka prejšnjega leta, predvideva, da se financiranje tega področja vsako leto poveča za 0,08 odstotka letnega BDP, dokler obseg financiranja ne doseže enega odstotka BDP.
8. Transferji posameznikom in gospodinjstvom
9. Načrt za okrevanje in odpornost
Rastoča plačila v zdravstveno in pokojninsko blagajno
Fiskalni svet, 'varuh' proračunske porabe, zadnja leta vseskozi opozarja na rast tako imenovane 'očiščene' porabe (brez upoštevanja ukrepov proti epidemiji covida in draginji). Kot ugotavlja, jo trenutno poganjajo investicije in rastoči strošek dela.
Opozarja pa tudi na diskrecijske ukrepe, predvsem v zdravstvu. Eden od teh je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Svet v oceni proračunskih dokumentov za obdobje od 2024 do 2026 napoveduje, da bi povprečen proračunski prispevek za financiranje primanjkljajev zdravstvene in pokojninske blagajne v prihodnjih letih lahko znašal okoli tri odstotke BDP. "To je skoraj za tretjino več kot v letu 2019 in nakazuje prekinitev trenda umirjanja deleža transferjev državnega proračuna v sklade socialnega zavarovanja v BDP iz obdobja pred epidemijo," pojasni.
Ti transferji po mnenju sveta vedno bolj omejujejo manevrski prostor za izvajanje nalog centralne države ter vplivajo na srednjeročno vzdržnost javnega dolga. Fiskalna politika bi morala zato po mnenju sveta, ki ga vodi Davorin Kračun, čim prej obravnavati vzdržnost sistemov socialnega varstva in brzdati rast tekoče porabe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje