Fiskalni svet je v oceni rebalansa proračuna za leto 2023 zapisal, da poplave pomenijo izjemen makroekonomski in javnofinančni šok. Ob tem opozarjajo, da je rebalans letošnjega proračuna le prvi korak pri odpravljanju posledic poplav, ki se bodo še bolj odražale v proračunih za leti 2024 in 2025.
Vlada je po poplavah sprejela predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna, s katerim za odpravo posledic poplav ter pomoč prizadetim namenja 520 milijonov evrov.
V bilanci prihodkov in odhodkov se predvideva povečanje odhodkov v višini 220 milijonov evrov. Predvideni so kot rezervacija sredstev splošne proračunske rezervacije za namen nujne pomoči ob naravnih nesrečah.
V računu finančnih terjatev in naložb pa se s predlogom zagotavlja 300 milijonov evrov za obnovo po poplavah. Gre za prenos sredstev, ki so bila namenjena za morebitne dokapitalizacije energetskih podjetij.
Predlagani rebalans po oceni fiskalnega sveta predstavlja zgolj prvi korak pri proračunskem financiranju odpravljanja obsežnih finančnih posledic poplav. Te se bodo v veliko večji meri odrazile ob jesenski pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025, ki bi morali vsebovati ocene škode in ocene učinkov posegov države, so zapisali v svetu.
Kot so navedli, sprememba zgolj ene komponente proračunskih odhodkov v znesku 220 milijonov evrov ne spreminja ocen stanja fiskalne politike in spoštovanja fiskalnih pravil, ki so jih podali spomladi.
Opozorili na pomanjkljivosti
Vpliva predvidene spremembe v računu finančnih terjatev in naložb v višini 300 milijonov evrov na položaj salda in dolga sektorja država ter s tem na spoštovanje fiskalnih pravil pa trenutno ni mogoče oceniti, so dodali.
“Naravna nesreča velikega obsega načeloma spada med t. i. enkratne dogodke, ki se pri izračunavanju kazalnikov spoštovanja fiskalnih pravil sicer ne upoštevajo. Hkrati se bo zaradi spremembe, predstavljene v predlogu rebalansa državnega proračuna, povečal neto dolg, ne pa tudi bruto dolg sektorja države, saj bo financiranje izhajalo iz znižanja sredstev na računu državnega proračuna,” so poudarili.
Spomnili so še, da redno opozarjajo na “pomanjkljivo proračunsko načrtovanje, nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter na neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov”.
Vsa navedena opozorila bodo po njihovih besedah še posebej pomembna v prihodnjih negotovih razmerah, ko bo morala vlada ob pripravi in izvajanju državnih proračunov še v večji meri kot doslej zagotavljati transparentnost, sploh v primeru ustanovitve zunajproračunskega sklada za odpravljanje posledic poplav oz. če bi bil ta del celotnega sektorja države, za katerega veljajo fiskalna pravila.
“Slednje velja tudi za že obstoječe proračunske sklade, ki bi lahko zagotavljali določena sredstva pri financiranju posledic poplav,” so podčrtali v fiskalnem svetu.
Naravna nesreča bi morala spodbuditi večjo vključenost analiz tveganj
Nedavna naravna nesreča bi morala biti sicer po njihovem prepričanju dodatna spodbuda za večjo vključenost analize tveganj v srednjeročno proračunsko načrtovanje.
Tovrstne analize so tudi del priporočil mednarodnih institucij za zagotavljanje stabilnejših in bolj vzdržnih javnih financ, saj država ob naravnih nesrečah običajno prva pomaga prizadetim, so argumentirali in dodali, da bi takšna analiza verjetno pokazala, da bi bilo zaradi majhnosti in geografskih danosti Slovenije ter pogostega pojavljanja naravnih nesreč nujno oblikovanje posebnega namenskega proračunskega sklada.
Ob tem bi bilo treba omejevati tudi “moralni hazard”, povezan s krepitvijo vloge države preko ozaveščanja zasebnega sektorja glede zavarovanja premoženja, so pozvali. Sredstva, ki so Sloveniji na voljo zlasti iz različnih virov EU, namreč v naslednjih desetletjih verjetno ne bodo vedno razpoložljiva v trenutno visokem obsegu, so posvarili.
Ne glede na nujnost interventnih ukrepov bi morali biti tudi ti usmerjeni in zagotavljati učinkovito porabo javnega denarja, so pozvali.
“Ob vsem naštetem bi morala vlada v prihodnjih proračunskih načrtih nasloviti tudi izzive, ki so ostajali nenaslovljeni pred naravno nesrečo, saj odlašanje z ukrepanjem prav tako vpliva na srednjeročno vzdržnost javnih financ,” so sklenili.
Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela konec maja. Osnutek je finančno ministrstvo v grobem predstavilo v začetku poletja, a nato so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, zaradi česar bodo potrebne dodatne prilagoditve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje