DZ je danes sprejel zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. Z njim odpravljajo napako, zaradi katere je iz zakona izpadlo sedem naselij. Sprejem zakona je bistven tudi za legitimnost referenduma o noveli zakona o vodah.
Poslanci so sprejeli zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki odpravlja napako, zaradi katere je iz zakona izpadlo sedem naselij. Za je glasovalo 53 poslancev, proti ni bil nihče. Navzočih je bilo 80 poslancev.
Spremembe zakona o določitvi volilnih enot so poslanci sicer sprejeli sredi februarja in s tem uresničili odločbo ustavnega sodišča iz leta 2018. Pri tem pa je iz besedila zakona izpadlo sedem naselij. Napako so ugotovili v dneh priprav na razpis referenduma o noveli zakona o vodah.
Iz besedila zakona so izpadla naselja Abitanti, Andrejci, Arja vas, Babni Vrt, Bezovje nad Zrečami, Bitnje in Bojtina.
V koaliciji pravijo, da je izpad naselji napaka geodetske uprave. Tako je predsednik odbora za notranje zadeve Branko Grims (SDS) ob pripravi novele opozoril, da je geodetska uprava napako storila pri prepisovanju tistih okrajev, kjer z novelo zakona sploh ni prišlo do sprememb.
Del opozicije pa meni, da je vlada to zlorabila za premaknitev referenduma o noveli zakona o vodah globlje v poletje, da bi s tem otežila možnost uspeha referenduma. Ta bo 11. julija. Tako je na primer poslanec LMŠ Rudi Medved ob pripravi novele dejal, da je minister za javno upravo Boštjan Koritnik novelo zakona že imel pripravljeno, a je z njo čakal z namenom, da bi datum referenduma zamaknili čim globlje v poletje in tako otežili možnost za njegov uspeh. Sprva je bil namreč datum referenduma predviden za 4. julij.
Minister Koritnik je očitke označil za zavajanje. Po njegovih navedbah so medtem na geodetski upravi preverili, ali je šlo za edino napako.
Sprejem novele je bil nujen za legitimnost referenduma
Če poslanci novele ne bi sprejeli do referenduma, bi to ogrozilo njegovo legitimnost.
Na referendumu bodo volilci odločali o uveljavitvi novele zakona o vodah, ki jo je DZ sprejel 30. marca. Pobudniki referenduma, združeni v gibanju Za pitno vodo, menijo, da novela širi možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Vlada trdi obratno.
Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.
Poslanci razglasili tudi ustavni zakon, ki v ustavo dodaja znakovni jezik
Poslanci so na izredni seji razglasili tudi ustavni zakon, s katerim so ustavo dopolnili s pravico do uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Za razglasitev je glasovalo vseh 75 prisotnih poslancev.
Predsednik DZ Igor Zorčič je na krajši slovesnosti, ki so jo v DZ pripravili po razglasitvi, dejal, da je s spremembo ustave “postavljen trden pravni temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha na vseh družbenih ravneh”. Izpostavil je predvsem področja razvoja znakovnega jezika, izobraževanja in zaposlovanja.
Predsednik ustavne komisije Dejan Židan je dejal, da je Slovenija prva na svetu v ustavno vnesla svobodno uporabo in razvoj znakovnega jezika. Tako Zorčič kot tudi Židan sta izpostavila, da mora spremembi ustave slediti tudi sprememba zakonodaje.
Današnji dan je za gluho skupnost zgodovinski, je dejal predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič. Spomnil je, da je bila v preteklosti uporaba znakovnega jezika prepovedana.
DZ tudi o spremembah opredelitve kaznivega dejanja posilstva in informacijski varnosti
Poslanci so danes obravnavali še predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremembe opredelitve spolnih kaznivih dejanj, in sicer po modelu samo ja pomeni ja. Predlog, ki so ga pripravile nevladne organizacije, je v DZ vložila opozicija in vsebinsko dopolnila vlada. Sprememba zakona uvaja načelo soglasja, to pomeni, da morajo vsi udeleženi jasno izraziti, da soglašajo s spolnim dejanjem. Novelo je podprlo 78 poslancev, trije so glasovali proti.
Poslanci pa so 49 glasovi za in 32 glasovi proti potrdili tudi novelo zakona o informacijski varnosti. Z njo predlagajo, da bi se uprava za informacijsko varnost, zdaj organ v sestavi ministrstva za javno upravo, preoblikovala v samostojno strokovno službo vlade.
