V največji opozicijski stranki SDS so zahtevali izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo poslanci razpravljali o varnostnih vprašanjih. Vladi SDS očita, da med prioritete ni uvrstila skrbi za varnost državljanov in učinkovito zaščito meje. Med drugim v stranki predlagajo, da državni zbor pozove vlado k okrepitvi prisotnosti policije na kritičnih mejnih točkah.
Pobuda za izredno sejo državnega zbora je po besedah poslanke SDS Anje Bah Žibert nastala na predlog prebivalcev, “ki so vsak dan bolj zaskrbljeni zaradi povečane kriminalitete in nasilja ter razočarani nad nezadostnim odzivom vlade”.
Kot je poudarila na današnji novinarski konferenci, je dolžnost države, da “prebivalcem omogoči, da živimo v državi varno ter se nam ni treba bati za lastna življenja in premoženje”. Odločitve vlade pa, kot je dejala, vzbujajo skrb, saj ta med svoje glavne prioritete še vedno ni postavila skrbi za varnost državljanov in učinkovito zaščito meje.
Statistika je po njenih besedah vse slabša, podatki pa kažejo, da “imamo vse večji varnostni problem”.
Od začetka leta do 30. septembra 2023 je v državo nezakonito vstopilo 44.751 tujcev, v primerljivem obdobju lani je bilo takšnih nezakonitih prehodov 18.433. Po besedah Bah Žibert je zaskrbljujoče to, da so policisti PU Novo mesto med 30. oktobrom in 2. novembrom obravnavali 495 nezakonitih prehodov meje, v SDS pa jih skrbi tudi širjenje nezakonitih prehodov na druga mejna območja.
Varnostno tveganje se po navedbah poslanke prenaša tudi v notranjost države, v okolice nastanitvenih centrov. Poročilo policije kaže, da je porast kaznivih dejanj v Ljubljani največji na območju Viča, kjer je tudi azilni dom, je izpostavila. Največji porast po podatkih policije v Ljubljani sicer beležijo na račun povečanja števila premoženjskih kaznivih dejanj.
Bah Žibert je sicer dejala, da policija podatke o napadih zoper življenje in telo ter spolno nedotakljivost prikriva oziroma jih ne predstavi javnosti, a na novinarska vprašanja N1 so na policiji odgovorili. Podatki kažejo, da med storilci kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost prevladujejo slovenski državljani.
Letos so na območju ljubljanske občine policisti obravnavali 32 kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja. 22 osumljencev je bilo državljanov Slovenije, štirje osumljenci so državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, šest pa jih je iz ostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko.
“Na splošno se največ kaznivih dejanj iz poglavja zoper spolno nedotakljivost oziroma zlorab zgodi v okviru spletnega okolja ali v okviru različnih oblik medsebojne povezave storilcev in oškodovancev. Večina kaznivih dejanj je bilo storjenih v zaprtih prostorih, na primer v nastanitvenih objektih, bivalnih prostorih ali športnih objektih,” so za N1 dejali na PU Ljubljana.
Ali drugače: možnost, da bo žensko v zaprtem prostoru posilil njen sorodnik, znanec ali prijatelj, torej nekdo, ki ga pozna, je še vedno precej večja od možnosti, da jo bo na ulici posilil popoln tujec, torej tudi migrant iz azilnega doma na Viču.
SDS želi več policije na mejah in pomoč vojske
Poslanska skupina SDS državnemu zboru v sprejem predlaga pet sklepov. Prvi je, da naj državni zbor pozove vlado, da takoj pripravi in okrepi prisotnost policije na kritičnih mejnih točkah, povezanih z migracijskimi tokovi, posebej na tistih delih meje s Hrvaško, kjer je število nezakonitih prehodov največje. Kot je poudarila Bah Žibert, mora schengenska meja “postati meja, ne pa vstopna točka za ilegalne migracije”.
V SDS predlagajo tudi poziv vladi, da okrepi aktivnosti za preprečitev velikega povečanja nezakonitih migracij in za zagotovitev varnosti ljudi in premoženja ter vključi tudi pripadnike Slovenske vojske. Vlada naj sprejme dodatne ukrepe za učinkovitejše varovanje državljank in državljanov Slovenije in njihovega premoženja ter pri tem uporabi ustreznejšo kadrovsko razporeditev policije, predlaga SDS.
Po mnenju SDS mora državni zbor vlado pozvati k aktivnostim za sestanek z odgovornimi v vladah držav članic EU, ki so prizadete zaradi povečanega števila nezakonitih migracij na balkanski poti z namenom organizirati močne mejne sile za pomoč Hrvaški pri varovanju zunanjih meja EU.
V poslanski skupini si po besedah Bah Žibert želijo, da bi vlada vendarle prisluhnila njihovim predlogom in pripravila tudi svoje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje