Novo razkritje v aferi slovenski Watergate. Ali gre za najmočnejši indic do zdaj, da je nekdanji premier Janez Janša vedel, kaj je na bančnih računih, po katerih je pod vodstvom enkrat že ovadenega Damjana Žuglja v času tretje Janševe vlade brskal urad za preprečevanje pranja denarja?
Odkar je v javnosti izbruhnila afera slovenski Watergate, je eno ključnih vprašanj, ali je urad za preprečevanje pranje denarja pod vodstvom Damjana Žuglja v času tretje vlade Janeza Janše na podlagi kratkih anonimk serijsko brskal po številnih bančnih računih v Sloveniji avtonomno ali z vedenjem tedanjega premierja Janše.
Portal Necenzurirano razkriva, kot pravijo, najmočnejši indic do zdaj, da je imel vsaj nekatere podatke z bančnih računov tudi tedanji premier. To utemeljujejo s svojim primerom.
Žugljev urad je namreč, kot pišejo, brskal tudi po bančnih računih nekdanjega izdajatelja Necenzurirano in po bančnih računih novinarjev tega portala Primoža Cirmana, Tomaža Modica in Vesne Vuković, ki je danes generalna sekretarka vladajoče stranke Gibanje Svoboda.
Začelo se je 4. novembra 2021, ko je Rok Snežič Finančni upravi (Furs) in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) poslal kratko kazensko ovadbo zoper novinarje portala Necenzurirano in njihova podjetja.
Prijavil je sum storitve kaznivih dejanj davčne zatajitve, pranja denarja in “drugih morebitnih gospodarskih kaznivih dejanj”, kot dokaz pa navedel “zanesljive informacije”, ki naj bi jih kot davčni svetovalec “od različnih virov pridobil pri svojem delu”. Furs je Snežičevo kazensko ovadbo, ki ni vsebovala niti enega konkretnega podatka, vzel resno. Prav tako NPU.
Na prijavo, ki jo je poslal na NPU, je Snežič pripisal “v roke dr. Petri Grah Lazar“. Petra Grah Lazar je postala direktorica NPU v času Janševe vlade, leta 2020 pa je tudi javno priznala, da Snežiča pozna. Sporočila je, da je “zgolj stari znanec iz Maribora”. Snežiča iz časa, ko sta bila zaprta na Dobu, pozna tudi Janez Janša.
Ob nedavnem razkritju zakritega sogovornika pred kamero, da je za posel državnega Darsa Snežiču plačal podkupnino, je Snežič med drugim pojasnil, da nikoli ni rekel, da je bil davčni svetovalec bivšega premierja Janše ali njegove vlade, da pa je Janši “kdaj svetoval kot prijatelju”. Tudi Janša je po tem povedal, da mu Snežič občasno napiše kakšno zasebno SMS sporočilo.
Furs je Snežičevo prijavo zoper novinarje Necenzurirano in njihova podjetja 11. novembra 2021 odstopil uradu za preprečevanje pranje denarja, ki je ga takrat vodil Damjan Žugelj. Sledilo je brskanje po njihovih bančnih računih tudi za 15 let nazaj, poroča portal.
Toda Žugljevi niso našli ničesar, kar bi podkrepilo Snežičeve navedbe, o čemer je Žugljev urad Furs tudi obvestil. Enako je ugotovila policija, specializirano državno tožilstvo pa je nato Snežičevo ovadbo konec maja 2022 zavrglo.
Dober mesec prej, 12. aprila 2022, je pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je preiskovala domnevne nepravilnosti pri financiranju SDS, pričal Janez Janša.
Med pričanjem je po poročanju Necenzurirano pokazal tudi papir, na katerem je pisalo, koliko je tedanji izdajatelj portala Necenzurirano, podjetje Providentia, prejel od TS Medie v lasti Telekoma, ko so novinarji Necenzurirano še sodelovali s portalom Siol.
Pisalo pa je tudi, koliko so dobili od podjetja Svet24, kamor so se preselili po koncu sodelovanja s Siolom.
Na papirju, ki ga je držal Janša, je pisalo, da so to zneski “po neuradnih podatkih”. A Furs v svojem postopku ni obravnaval obdobja po letu 2019, piše Necenzurano, Providentia pa se je pod okrilje podjetja Svet24 preselila februarja 2020.
Zato “vsaj pri delu teh podatkov ni nobenega dvoma, da jih je lahko tedanji premier dobil le z Žugljevega urada”, piše Necenzurirano in dodaja, da je to “najmočnejši indic do zdaj, da je bil urad za preprečevanje pranja denarja v času prejšnje vlade le kolešček v širšem aparatu, ki ga je SDS uporabljala kot vzvod pritiska na nasprotnike in kritike tedanje oblasti”.
Odziv nekdanjega premierja Janše še čakamo, objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
Žugelj enkrat že ovaden zaradi suma zlorabe položaja
Žugljev urad je, kot smo razkrivali tudi na N1, v času tretje Janševe vlade serijsko brskal po bančnih računih v Sloveniji zgolj na podlagi kratkih anonimk. Brskali so po računu direktorja Športne loterije Luke Steinerja v trenutku, ko se je v parlamentu odvijala bitka za spremembo zakona o igrah na srečo, ki ji je Steiner nasprotoval. Pa po računu škofa Andreja Sajeta, ki so ga na uradu odprli v času, ko sta se v slovenski Rimskokatoliški cerkvi za prevlado spopadali starejša klerikalna in mlajša liberalnejša linija, ki jo pooseblja prav Saje. Pregledali so tudi bančne račune Nataše Vrečar Zorčič, žene nekdanjega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, in to v trenutku, ko se je okoli Zorčiča v parlamentu odvijala z Janševo vlado pomembna politična bitka. Daleč največji primer brskanja po bančnih računih pa je primer Dragana Šolaka, solastnika skupine United, v kateri je tudi N1. V tem primeru so na Žugljevem uradu med novembrom 2021 in februarjem 2022 prečesali kar 224 bančnih računov skoraj sto ljudi in podjetji v Sloveniji. Tudi to so storili na podlagi kratke anonimke, ki ni vsebovala nobenih dokazov ali dajala drugih razlogov za največje brskanje po bančnih računih v zgodovini Slovenije. Pri tem so kršili več zakonov in tudi ustavo, je oktobra dejal direktor Uprave kriminalistične policije Damjan Petrič in pojasnil, da je NPU zoper odgovorne za primer Šolak vložil kazensko ovadbo. Po neuradnih podatkih so ovadili Damjana Žuglja in šest njegovih nekdanjih sodelavcev na uradu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje