Kako so danes videti ostanki potopljenih vasi pri Velenju? (VIDEO)

N1 video 18. Mar 202313:03 1 komentar

Velenjsko in drugi dve okoliški jezeri globoko pod vodo ohranjajo več desetletij staro skrivnost, za katero mnogi Slovenci še niso slišali: potopljene vasi. Zaradi kopanja premoga so se tla začela ugrezati, ugreznine je zalila voda in sprva manjše mlake spremenila v jezera. Ta so v beg pognala več kot 2.000 prebivalcev, ostanki potopljenih vasi pa še danes pričajo o njihovih usodah. Objavljamo posnetke z dna jezer, ki nam jih je posredovalo potapljaško društvo, in posnetek rekonstrukcije ene od vasi, kako bi bila videti danes, če stavb ne bi načel zob časa.

Ekipa N1 se je odpravila 160 metrov pod zemljo, kjer tiči glavni razlog, da je vasi v Šaleški dolini pogoltnila voda. V Velenju se je začelo zares rudariti leta 1875, v vseh teh letih pa so “knapi” iz skoraj desetkilometrskega sloja premoga izkopali več kot 252 milijonov ton tega goriva.

“Moj oče je hodil v premogovnik vsak dan na delo, da bi si zaslužil denar za boljši jutri, obenem pa je sam sebi spodkopaval svoj dom,” se je spominjal Boris Kovše, vodnik v Muzeju premogovništva Slovenije.

Ekipa N1 je govorila tudi z Gabrielo Rednak, ki je z družino živela v vasi Škale. Ta je zaradi posedanja tal danes globoko pod gladino Velenjskega jezera. Kako se spominja grozljivega pokanja zidov lastne hiše? Kaj danes doživlja ob pogledu na jezera?

Objavljamo tudi posnetke z dna jezer, ki nam jih je posredovalo potapljaško društvo Grčar-Sub, in posnetek rekonstrukcije vasi Škale, ki ga je pripravil Zavod za turizem Šaleške doline. Prikazuje, kako bi bila vas videti danes, če stavb ne bi načel zob časa.

Premogovnika Velenje po besedah Borisa Kovšeta sprva ni zanimalo, kje bodo ljudje, ki so izgubili dom, živeli, kako bodo dobili novo zemljišče, kjer bi postavili hišo. Je pa komisija premogovnika, preden je vasi zalila voda, ocenila vrednost stavb. “Nekateri so dobili denar in si tako zgradili hiše, odvisno od dogovora, ki so ga imeli s premogovnikom,” je povedal Kovše. Kasneje so ustanovili sklad, kamor se steka določen odstotek denarja na vsako tono izkopanega premoga. “S tem denarjem so ljudem iskali nadomestna zemljišča.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje