Ministrstvo o izjavah Vrtovca: Slovenija že pozna mehanizme odgovornosti nosilcev pravosodnih funkcij

Prvak NSi Jernej Vrtovec je v svojem govoru na nedeljskem srečanju stranke v Šentrupertu komentiral tudi to, da je obtožni predlog zoper tri nekdanje in sedanje člane komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs) iz NSi na sodišču prestal formalni in materialni preizkus.

Specializirano državno tožilstvo (SDT) je zaradi sumov zlorabe položaja obtožni predlog v zadevi Knovs vložilo proti Vrtovcu, poslancu NSi Janezu Žaklju ter bivšemu poslancu NSi Jožefu Horvatu, postopek pa vodi tudi proti nekdanjemu prvaku NSi in članu Knovsa Mateju Toninu. Ker pa je slednji evropski poslanec, mora o zahtevi tožilstva za odvzem imunitete odločiti Evropski parlament.

Vrtovec je v nedeljo znova dejal, da je šlo pri vložitvi obtožnega predloga v zadevi Knovs "za umetno ustvarjeno afero in konstrukt, da se onemogoči desno vlado". Ob tem pa je predsednik NSi in minister za infrastrukturo napovedal zakonodajo, ki "bo preganjala tiste, ki po nedolžnem preganjajo ljudi".

NSi brez dodatnih pojasnil, pravosodno ministrstvo s pobudo Vrtovca ni seznanjeno

Na vprašanje, kaj bo prinesla ta zakonodaja ter ali bi z njo uvedli posebno kazensko in odškodninsko odgovornost tožilcev in sodnikov, nam v NSi danes niso odgovorili. Na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Mihael Zupančič iz vrst Demokratov, pa pojasnjujejo, da s pobudo Vrtovca niso bili seznanjeni in da niso prejeli takšnega zakonodajnega predloga, zato vsebine morebitnih rešitev ne morejo komentirati.

So pa na pravosodnem ministrstvu izpostavili, da Republika Slovenija "že pozna mehanizme odgovornosti nosilcev pravosodnih funkcij, ki so urejeni v skladu z ustavo in zakonskimi predpisi, ter hkrati zagotavljajo neodvisnost sodstva in samostojnost državnega tožilstva kot temeljni načeli pravne države".

Kot so dodali, bo ministrstvo morebitne zakonodajne predloge lahko vsebinsko presojalo, "ko bodo predstavljeni v konkretni obliki in bo mogoče oceniti njihovo skladnost z ustavnimi načeli, pravnim redom Republike Slovenije in mednarodnimi standardi".

Za uvedbo strožje kazenske in materialne odgovornosti sodnikov se sicer že več let zavzema predvsem največja koalicijska stranka SDS. Da bi moral tožilec, ki je vodil postopek v zadevi Trenta, odgovarjati kazensko in odškodninsko, je ob potrditvi oprostilne sodbe na višjem sodišču v Kopru konec maja izjavil tudi sedaj že bivši odvetnik premierja Janeza Janše, aktualni notranji minister Franci Matoz.

Katič: Če gre za kritiko tožilstva ali sodišča, je to nedovoljen politični pritisk

V levi opoziciji Vrtovčeve napovedi o novi zakonodaji vidijo kot predvsem grožnjo vladavini prava. "Spremembe zakona o kazenskem postopku, ki bi določene stvari relativizirale, spreminjale ali morda tudi širile imuniteto določenih skupin ljudi, so z vidika enake obravnave pred zakonom vsekakor nedopustne," je dejala poslanka Levice Tina Brecelj.

Poslanka SD in bivša pravosodna ministrica Andreja Katič pa Vrtovčeve napovedi vidi na dva načina. Če gre pri tem za kritiko SDT in sodišča, je to po njenem mnenju "nedovoljen politični pritisk s strani ministra in podpredsednika vlade", če pa gre za kritiko drugih posameznikov, pa Katič pravi, da "imamo to zakonodajo že urejeno".

Kot je pojasnila, ima Slovenija v 283. členu kazenskega zakonika urejeno kaznivo dejanje krive ovadbe, ki se kaznuje z zaporom do dveh oziroma do treh let, če krivo ovadbo poda uradna oseba. Katič je ob tem dodala, da policija vsakogar, ki poda ustno ovadbo, opozori na posledice krive ovadbe.

Poslanka Svobode Alenka Bratušek pa je povedala, da gre pri zadevi Knovs za postopek, ki sta ga do tega, da bodo člani NSi obravnavani na sodišču, pripeljala tako policija kot tožilstvo. "Dvomim, da je mogoče obe instituciji usklajeno prisiliti, da preganjata nedolžne ljudi," je dodala Bratušek.

VDT: To bi lahko vplivalo na neodvisnost tožilcev in škodovalo učinkovitemu pregonu

Na vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), ki ga vodi generalna državna tožilka Katarina Bergant, pa so v luči Vrtovčevih napovedi o novi zakonodaji poudarili, da so odločitve državnih tožilcev v konkretnih zadevah "sprejete na podlagi ustave in zakona ter podvržene vsakokratnemu sodnemu nadzoru, saj je kazenski postopek uveden, ko utemeljenost vložitve obtožnega akta potrdi sodišče."

Poudarili so, da je delo državnih tožilcev podvrženo rednim, periodičnim oblikam strokovnih pregledov, pri katerih se ugotavljajo tako zakonitost in pravočasnost kot tudi strokovnost dela posameznih državnih tožilcev. "V primeru hujših kršitev, kot so denimo nevestno delo, zloraba položaja ipd., pa se uvedejo disciplinski postopki, v katerih odločajo posebni disciplinski organi," so poudarili na VDT.

Kot so navedli na VDT, državna tožilstva redno poročajo o svojem delu, kar "v celoti omogoča čim bolj neodvisno in učinkovito delovanje sistema". "Na ta način državni tožilci ostajajo neodvisni pri posameznih odločitvah, obenem pa so organizacijsko in strokovno nadzorovani, da se tako v sistemu v čim večji meri preprečijo morebitne zlorabe in strokovne napake," so pojasnili.

Ob tem so poudarili, da se nikakor ne strinjajo z uvedbo posebne odškodninske (ali kazenske) odgovornosti tožilcev za odločitve, sprejete pri opravljanju tožilske funkcije. "To bi lahko pomembno vplivalo na njihovo neodvisnost ter ustvarjalo tako imenovano 'obrambno odločanje', kar bi lahko škodovalo učinkovitemu pregonu kaznivih dejanj v javnem interesu," so dodali na VDT.

Sodni svet: Prenagljenim spremembam, ki niso utemeljene in pretehtane, nismo naklonjeni

V Sodnem svetu, ki ga vodi Urška Kežmah, pa so navedli, da z izjavami Vrtovca in ozadjem, v katerem so bile slednje izrečene, niso seznanjeni in jih zato ne morejo komentirati. Poudarili so, da bo Sodni svet tako kot vselej konstruktivno sodeloval v konkretnih postopkih glede spreminjanja zakonodaje, ki zadeva delovanje sodnega sistema in posega v položaj sodnikov.

Poudarili so, da je temeljito vodilo Sodnega sveta pri vsaki spremembi zakonodaje s področja sodstva skrb za delovanje pravne države, predvsem za zagotavljanje samostojnosti in neodvisnosti sodstva.

"Prenagljenim spremembam zakonodaje, ki niso utemeljene na strokovnih zaključkih, njihove posledice za delovanje pravne države pa niso temeljito pretehtane, Sodni svet ni naklonjen," so dodali v Sodnem svetu.