Zanimanje za predporočne pogodbe, uzakonjene pred dvema letoma, je precej majhno, pravijo notarji. Večkrat se zanjo odločijo premožnejši, čeprav je po oceni notarjev predporočna pogodba smiselna tudi v drugih primerih. Na včerajšnji brezplačni svetovalni dan je bilo sicer največ zanimanja za vprašanja s področja dedovanja.
“Sestavljamo sporazume o delitvi skupnega premoženja, sporazumne razveze pred notarjem, pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, sporazume o preživnini, ki jo morajo starši plačevati polnoletnemu otroku, kot tudi sporazume o preživnini, ki jo mora polnoletni otrok plačevati staršem, sestavljamo pa tudi pogodbe glede premoženjskih pravic in obveznosti, ki jih sklepata zakonca med seboj, na primer darilne pogodbe, služnostne pogodbe in podobno,” razloži radovljiški notar Aleš Pungarčič.
Tokrat nas je zanimalo, ali in kako so ljudje sprejeli pred dvema letoma in pol uzakonjeno predporočno pogodbo.
Na tri poroke ena ločitev
Število ločitev pri nas se zadnja leta giblje malo pod 2.500 letno, lani jih je bilo zaradi epidemije manj, skupno 1.774.
Na drugi strani imamo po letu 2000 konstantno med šest in sedem tisoč porok letno. Izstopata leto 2018, ko je število porok preseglo 7.256, in lansko, ko je zaradi epidemije število porok upadlo na 5.214.
Statistika torej kaže, da se na tri poročene pare eden loči. Temu je treba prišteti še razveze zunajzakonskih skupnosti. V povprečju se torej verjetno več kot tri tisoč parov letno spoprijema z vprašanjem delitve premoženja in skrbništva za otroke.
N1/David Bole
Kaj je predporočna pogodba?
Od aprila leta 2019 lahko pri notarju sklenete predporočno pogodbo, uradno poimenovano pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Njen namen ni le “priprava” na ločitev.
“Gre za zakonsko rešitev, na podlagi katere lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja v obliki notarskega zapisa uredita medsebojna premoženjskopravna razmerja v času trajanja zakonske zveze ali v primeru razveze,” pojasnjuje slovenjgraška notarka Sonja Kralj.
Po mnenju ljubljanskega notarja Mira Košaka je sklenitev sporazuma racionalna v vsakem primeru, saj v primeru razpada zveze predhodna ločitev premoženja načeloma pomeni občutno skrajšanje postopka razveze.
Predvsem je smiselna, pravi, kadar se oba ali pa eden od partnerjev ukvarja z dejavnostjo, pri kateri je izpostavljena možnost nastanka večjih zahtevkov zoper njega. “V tem primeru ni potrebno sodno določanje deleža dolžnika v skupnem premoženju.”
Notarka Kralj pa pravi, da bi pogodbo priporočila vsem, ki:
imajo v svojem premoženju lastniške deleže v podjetjih ali
so nosilci samostojne dejavnosti ali
so v partnerskih zvezah, kjer je eden tujec, ali
živijo in delajo v različnih krajih po svetu in je tudi njihovo premoženje na različnih koncih sveta ali
zaradi prejšnjih zvez, v katerih so imeli otroke, želijo urediti dedovanje enega zakonca po drugem.
Se je ta možnost prijela?
“Zanimanje za sklepanje predporočnih pogodb za zdaj, vsaj po izkušnjah naše pisarne, ni veliko. Verjetno zaradi relativne novosti in posledičnega nepoznavanja instituta, pa tudi zaradi čustvene komponente,” pravi notar Košak. “Sklepajo jih predvsem, a ne izključno, pari, ki razpolagajo z večjim premoženjem.”
Podobno ugotavlja notarka Kralj. “Ljudje zelo malo poznajo to zakonsko možnost. Vprašanj o možnosti ureditve premoženjskopravnih razmerij je veliko, vendar podpis take pogodbe vsaj v naši pisarni ni zelo pogost.”
Tudi notar Rožman pravi, da je zanimanja malo. “Po mojih izkušnjah se za tovrstne pogodbe zanimajo stranke z nekoliko več premoženja, predvsem stranke, ki imajo posebno premoženje, ki je nastalo pred nastankom partnerske zveze in so predhodno že bile v zakonski zvezi.”
Profimedia
V zadnjih sedmih letih smo imeli 45 tisoč porok in 16 tisoč ločitev. Bilanca porok in ločitev je še vedno močno v prid porok, a sta se v zadnjih desetletjih krivulji precej zbližali: število porok se je zmanjšalo, število ločitev povečalo.
Je predporočna pogodba mogoča tudi za neporočene?
“Ljudski” naziv predporočna pogodba daje občutek, da je pogodba mogoča samo za poročene, a to ne drži, pravijo sogovorniki.
“Zunajzakonska skupnost ima po družinskem zakoniku enake pravne posledice kot zakonska zveza, poleg tega pa izrecna določba 85. člena družinskega zakonika napotuje na smiselno uporabo določb o pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij za pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema. Tako je tak sporazum seveda mogoč in veljaven tudi med neporočenima partnerjema,” pojasnjuje notar Košak.
Brezplačni svetovalni dan: Največ zanimanja za dedovanje
Notarji so včeraj delili brezplačne nasvete, kako urediti premoženjskopravna razmerja med partnerji. Zanimanje je bilo veliko, so nam dejali vsi.
Po besedah notarja Pungarčiča so se vprašanja pretežno nanašala na urejanje premoženjskopravnih razmerij parov in dednopravne zadeve. Notarka Kralj je dejala, da so imele njene stranke največ vprašanj o dedovanju: zakaj tako dolgo traja, da dobijo vabilo na zapuščinsko obravnavo na sodišču, kako bodo dedovale po pokojnem zakoncu, če ni oporoke, koliko znaša nujni delež. Vprašanja so bila tudi o razvezi pri notarju, če zakonca nimata mladoletnih otrok, in delitvi premoženja med zunajzakonskimi partnerji ob razpadu zveze ter o darilni pogodbi, s katerimi bi zakonci (starši) razdelili premoženje med dediče še začasa življenja.
Tudi notar Rožman nam je dejal, da so ljudje poizvedovali predvsem o prenosih premoženja na potomce in kakšne so pravne posledice takšnih razpolaganj po smrti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!