Pojej ali plačaj: restavracija zaračuna nepojedeno hrano

V eni od danskih restavracij morajo gostje za nepojedeno hrano plačati. Razlog, pravi lastnik, ni dobiček, ampak želja, da bi manj hrane pristalo v smeteh.
Oglaševanje
Danska restavracija Kulhuset v mestu Köge že kakšno leto in pol izvaja nenavaden ukrep proti zavrženi hrani.
Gostje, ki v restavraciji na krožniku pustijo več kot tri kose mesa, morajo za vsak preostali kos mesa plačati 25 danskih kron oziroma približno 3,30 evra, je poročala danska televizija TV 2 Kosmopol.
Temu pravijo "Ködgebyr" – pristojbina za meso.
Restavracija je znana po svoji ponudbi mesa z žara in konceptu "all you can eat" ("kolikor lahko poješ"), kar pomeni, da za krožnik (na primer mesa) plačaš enako, ne glede na to, ali nanj naložiš en košček ali pa celo grmado.
A prav ta "svoboda" je postala tudi težava.
Gostje so v svoji vnemi dostikrat pretiravali in na krožnik "nagrmadili" veliko več mesa, kot so ga lahko na koncu pojedli, meso pa je na koncu pristalo med odpadki.
Lastnik restavracije Mikail Özcan je povedal, da so ukrep uvedli prav zaradi tega početja.
V eni od spletnih objav je Özcan zapisal, da Kulhuset ponuja kar 15 različnih vrst mesa in da razume, kako so lahko gostje v skušnjavi, da naročijo več, kot lahko pojedo.
"A koncept je: čim več pojej – ne pa tudi čim več zavrzi," je dejal.
Kritike na družbenih omrežjih
V lokalu pravilo večinoma dobro sprejemajo, na spletu pa precej manj. Na TikToku je neki uporabnik zapisal, da je pristojbina za meso preprosto ogabna in da restavracija tako ali tako zasluži dovolj.
Drugi se je vprašal, zakaj bi moral dodatno plačati za nekaj, kar je že plačal.
Özcan pravi, da kritike razume, a dodaja, da dodatna pristojbina ni bila uvedena zaradi dobička, temveč zaradi zmanjšanja količine zavržene hrane.
Kaj takšna pristojbina v resnici doseže?
Ali takšno doplačilo sploh deluje? "Da," je za TV 2 Kosmopol povedala Christina Gravert, ekonomistka z inštituta za ekonomijo univerze v Köbenhavnu.
Finančne sankcije so po njenih besedah v večini primerov učinkovitejše od vljudnih prošenj gostom, naj si na krožnik ne naložijo več, kot lahko pojedo.
"Cena kot opozorilo deluje zanesljiveje kot dober namen," je dejala.
Dodaja, da gre tudi za težavo, ki pa je predvsem psihološka.
Kdor je plačal za "pojej, kolikor želiš", hitro dobi občutek, da je bil ogoljufan, če se na koncu na računu vendarle pojavi dodatna postavka.
Poleg tega, pravi Gravert, gostje, ki se jim zdi pristojbina previsoka, nepojedeno meso skrijejo v plastične vrečke in odnesejo domov.
To v restavracijah s konceptom "pojej, kolikor moreš" sicer ni dovoljeno, saj bi gostje to lahko začeli množično izkoriščati in tako prišli do poceni obrokov na škodo restavracije.
Graver pa pravi, da bi problem previsoke pristojbine lahko rešili z njenim stopnjevanjem.
Na primer: prvi nepojedeni kos je brez doplačila, drugi stane evro, šele tretji in naslednji pa tri evre.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Najbolj brano
Oglaševanje
Oglaševanje