Ko se otroci vrnejo v vrtce in šole, je priporočljivo biti pozoren na pojav uši in glist. Po izkušnjah vzgojiteljev se te namreč pogosteje pojavljajo po počitnicah. Kako naj starši ugotovijo, da ima njihov otrok uši ali gliste? Kako se spoprijeti z njimi in jih uspešno odpraviti? Zakaj vrtci in šole ne preverjajo več lasišča otrok?
Obdobje poletnih dopustov se zaključuje, otroci pa so se vrnili ne le v šolske klopi, ampak se tudi v vrtce. Ta čas nemalokrat zaznamuje tudi širjenje prehladov in okužb, pa tudi uši in glist.
V več vrtcih in šolah, s katerimi smo govorili, so pojasnili, da trenutno ne zaznavajo večjih težav z ušmi ali glistami. “Uši so stalen pojav. Pridejo obdobja, ko jih je več. To se po navadi zgodi ob koncu počitnic, ko se otroci vrnejo v vrtec,” nam je povedala ravnateljica Kranjskih vrtcev Urška Kejžar.
Zaradi uši starši redkeje poiščejo pomoč pri pediatrih, so pa podančice zadnja leta v vrtcih zelo pogoste, so v Zdravstvenem domu Ljubljana odgovorili na naša vprašanja.
O okužbi obvestite vrtec ali šolo, da lahko opozori ostale starše
Zaposleni v vrtcih in šolah marsikdaj ne vedo, da ima otrok uši ali gliste, so nam pojasnili sogovorniki. “Lasišča otrok ne smemo pregledovati, tudi staršev ne smemo povprašati o zdravstvenem stanju otroka,” je povedala pomočnica ravnatelja I. osnovne šole Celje Irena Pesan Zlodej.
“Vzgojitelji lasišč otrok ne smejo pregledati, če starši s tem ne soglašajo. Strokovni delavci včasih ne vedo, da ima otrok uši,” je povedala tudi Kejžar. Za okužbe z glistami v vrtcih ne vedo, če jih o tem ne obvestijo starši. “Če se okužba ne pozdravi, otrok pa obiskuje vrtec, lahko gliste prenese naprej.” Ob pojavu glist ali uši v vrtcu namreč poostrijo higieno. “V primeru okužbe z ušmi vse preoblečemo, čiščenje je pogostejše. Zaposleni si prizadevajo iztrebiti uši,” je pojasnila ravnateljica Kranjskih vrtcev.
Na starše apelirajo, da o okužbah obvestijo vrtec ali šolo. “Če nas obvestijo, v vrtcu pripravimo obvestilo za vse starše, naj bodo pozorni.” Tudi v osnovni šoli v primeru znane okužbe pripravijo obvestilo za starše. “Če nas starši obvestijo, da so pri otroku opazili gliste, obvestimo starše otrok v oddelku. Enako pri ušeh. Če starši opazijo, da so se pojavile uši, šola obvesti starše vseh otrok v generaciji, naj bodo pozorni in naj ob pojavu uši ukrepajo,” je pojasnila Pesan Zlodej. V primeru okužb pa ne kontaktirajo več z zdravstvenimi službami in ne ugotavljajo izvora okužbe.
Tako v vrtcu kot šoli opažajo, da okužba z glistami velja za večji tabu. “Nekateri starši povedo. Pri ušeh so bolj vestni in večina pove. Včasih se zgodi, da kdo ne pove, otrok pa ostane doma in ne vemo, zakaj. Je pa tega precej manj,” je rekla pomočnica ravnatelja celjske osnovne šole.
Kako zdraviti uši in gliste ter ali morajo otroci med zdravljenjem ostati doma, je med pogovorom o tem, pri katerih boleznih morajo otroci ostati doma in kdaj smejo v vrtec ali šolo, pojasnil tudi pediater iz kamniškega zdravstvenega doma Denis Baš. Za odstranjevanje uši se uporablja preparate, ki se prodajajo v lekarnah. Ko uši odstranijo, sme otrok nazaj v vrtec ali šolo, je dejal Baš. “Večji problem je, da uši ne odstranijo vsi starši. Če ima en otrok v skupini ves čas uši, jih bodo ponovno dobivali tudi drugi,” je rekel.
Pri odpravljanju glist pa so poleg zdravljenja z zdravili pomembni tudi higienski ukrepi. “Ko se otroci praskajo okoli anusa, se jajčeca podančic prilepijo pod nohti, nato pa ostanejo na spodnjem perilu, pižami in posteljnini. Zaradi tega je treba upoštevati tudi higienske ukrepe. Če ima veliko otrok v vrtcu podančice, je treba tudi tam poostriti higieno. Med zdravljenjem otroku ni treba biti doma, je pa treba izvesti ukrepe,” je povedal.
Če v lasišču najdemo le gnide, s tem še ne potrdimo uši
Uši se med ljudmi najpogosteje prenašajo z direktnim stikom, manj verjeten je prenos posredno s pokrivali, krtačami in glavniki. Pogosteje jih dobijo otroci v vrtcih in šolah, ženske in tudi ljudje z daljšimi lasmi. Naglavne uši ne skačejo, ne letajo in se ne prenašajo s hišnimi ljubljenčki, so zapisali v ZD Ljubljana.
Za potrditev diagnoze je treba najti živo uš. Natančno je treba pregledati celo lasišče, najlažje je to storiti na mokrih laseh. Lažje je najti gnide, ki so čvrsto prilepljene na lase, kot pa odraslo uš, ki je izmuzljiva. “V primerjavi s prhljajem ali odluščenimi krastami se gnide zelo čvrsto držijo las. Če najdemo samo gnide, s tem ne potrdimo aktivne okužbe. Gnide lahko ostanejo na lasišču tudi po uspešni terapiji s šamponom za odstranjevanje uši. Če najdemo na polovici kvadratnega centimetra vsaj pet gnid, je velika verjetnost, da ima oseba aktivno okužbo. Gnide, ki jih najdemo izven lasišča, večinoma niso žive,” so pojasnili ljubljanski pediatri.
Uši se odstrani s šamponi, ki so v prosti prodaji v lekarnah. Pri uporabi šamponov je treba slediti priloženim navodilom. Po nanosu šampona na lasišče tega sperite s toplo in ne vročo vodo, spira se samo lasišče in ne telesa. V ZD Ljubljana odsvetujejo uporabo domačih oljnih pripravkov, kot sta olivno olje in maslo. Ob potrditvi okužbe je treba pregledati tudi lasišča vseh družinskih članov.
Poleg umivanja las s šamponom pa je treba zamenjati tudi posteljnino. Glavnike, lasne krtače, oblačila in perilo, ki ga je uporabljala oseba z ušmi dva dni pred začetkom zdravljenja, operite v vroči vodi, ki ima vsaj 55 stopinj Celzija. Kar lahko, posušite v sušilnem stroju. Česar ni mogoče oprati, suho očistite ali pa shranite v zaprte plastične vrečke za dva tedna. Vse površine, s katerimi je bila v stiku oseba z ušmi, posesajte.
Uši niso razlog, da bi otroke izključili iz vrtca ali šole, so zapisali v ZD Ljubljana. “Uši so pogosto prisotne že več tednov, preden jih odkrijemo. Prav tako večina otrok z gnidami ne razvije aktivne okužbe. Otrok z ušmi naj se izogiba direktnim stikom z lasmi drugih otrok, potrebna je čimprejšnja odstranitev uši s šamponom.”
Le jemanje zdravil brez poostrene higiene glist ne bo odpravilo
S podančicami – približno centimeter velikimi glistami belkaste barve – se ljudje okužijo z zaužitjem jajčec. Te se prek onesnaženih rok, perila in posteljnine prenašajo v hrano, na predmete, igrače in v okolico. Jajčeca so tudi v hišnem prahu, na dlaki jih lahko prenašajo hišni ljubljenčki, ki ne zbolijo. Po zaužitju jajčeca dozorevajo v tankem črevesju, ličinke se med dozorevanjem pomikajo proti debelemu črevesju, samica pa jajčeca leže v okolico zadnjika.
Približno tretjina okuženih nima zdravstvenih težav. Najpogostejši simptom okužbe je močan srbež okoli zadnjika, zlasti ponoči, posledica je lahko nemirno spanje. Zaradi praskanja se lahko pojavijo bakterijske okužbe kože ob zadnjični odprtini. Nekateri otroci postanejo neješči in razdražljivi, so razložili v ZD Ljubljana.
Odrasle podančice je mogoče v okolici zadnjika videti s prostim očesom. Okužbo je mogoče dokazati z opazovanjem jajčec iz brisa zadnjika pod mikroskopom. Ob sumu na okužbo se zjutraj, pred uriniranjem, iztrebljanjem in umivanjem, odvzame odtis kožnih gub s samolepilnim trakom. Tega se nato nalepi na stekelce, ki ga nato pregledajo v laboratoriju.
Za preprečevanje širjenja okužb s podančicami so ključni dosledna osebna higiena, poostrena higiena v bivalnem okolju in zdravljenje z zdravili, ki jih predpiše zdravnik. Vendar zgolj jemanje zdravil, brez higienskih ukrepov, ni uspešno, so opozorili v ZD Ljubljana. Zdravilo je treba vzeti prvi dan zdravljenja in ponovno čez 14 dni. Pomembno je, da zdravilo sočasno vzamejo vsi družinski člani, starejši od enega leta.
Za vključitev otroka v vrtec ali šolo ni omejitve, so zapisali ljubljanski pediatri. “Priporočljivo je, da se otrok, ki ima podančice, v kolektiv vrne po tem, ko zaužije prvi odmerek zdravila. Okužba s podančicami ni nujno stanje in ni razlog za obisk dežurne službe.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!