Menu Item
Poletje in zastoji ob koncih tedna gredo na slovenskih cestah in avtocestah z roko v roki. Turisti si ob potovanju skozi našo državo in zastojih pomagajo s pametnimi aplikacijami, te pa jih hitro preusmerijo na manjše, lokalne ceste. Tam se velikokrat s prikolicami zagozdijo in povzročajo popolne zastoje. Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS, pravi, da so zastoji v poletni turistični sezoni stalnica, urednik Avtomagazina Matjaž Korošak pa opozarja: "Letošnje poletje je približek tega, kar nas čaka v prihodnjih letih."
S koncem avgusta in s tem tudi koncem počitnic se počasi zaključuje obdobje zastojev in kolon na slovenskih avtocestah. Letošnje poletje je bilo v znamenju večkilometrskih kolon pred predorom Karavanke in na večjih mejnih prehodih s Hrvaško. Pestro poletje so že na začetku sezone napovedali pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS), po koledarju prometnoinformacijskega centra (PIC) pa je pred nami še vsaj konec tedna z zelo veliko gosto prometa proti Avstriji in Italiji, saj se bodo turisti vračali pred začetkom novega šolskega leta.
Da bi se izognili gneči in čakanju na avtocestah, mnogi uporabljajo tehnologije in različne aplikacije za načrtovanje poti. Tako tudi nemški, avstrijski, poljski in preostali turisti postanejo pravi poznavalci skritih bližnjic, zaradi katerih nato obstane promet v manjših vaseh. RTV je denimo poročal o gneči na lokalnih cestah, ki za prebivalce slovenske Istre predstavlja pravo nočno moro. V vasici Podpeč so se vozniki avtodomov in prikolic na milimetre tesno prebijali mimo hiš in povsem ohromili promet.
“Logično je, da vsakdo išče čim hitrejšo pot”
V Kranju so domačini, ki so jim številni vozniki avtodomov in prikolic že pošteno načeli potrpljenje, navodila za turiste napisali kar na enega od prometnih znakov. Med drugim v angleškem jeziku piše, da je tukaj konec poti in da ima Google napačne podatke.
“Logično je, da vsakdo išče čim hitrejšo pot (pa to ne velja le za pot na dopust ali z njega). Vožnjo skozi manjše kraje bi lahko preprečili le, če bi bila postavljena signalizacija, da je tam promet dovoljen le za lokalni promet. Ali je to primerna rešitev ali ne (zakaj bi drugim prepovedovali vožnjo), je stvar razprave,” meni Erik Logar, vodja področja varne mobilnosti pri AMZS.
Kaj lahko storimo, da bodo znova skrite pred turisti in drugimi tranzitnimi potniki? “Nič: za turiste lahko zapremo še kakšno lokalno cesto (kot smo zaprli cesto med mejnima prehodoma Dragonja in Sečovlje ali med mejnima prehodoma Novokračine in Jelšane) ali pa od Googla zahtevamo, da v svojih zemljevidih zamegli vse mejne prehode za obmejni promet, kot je to v strahu pred špijoniranjem severnih sosedov zahtevala Južna Koreja za svoje vojaške objekte,” je enega od možnih predlogov pred enim letom v uvodniku zapisal urednik Motorevije Blaž Poženel.
Urednik Avtomagazina Matjaž Korošak pa meni, da bi moralo ministrstvo za promet doseči dogovor z ameriškim tehnološkim velikanom Googlom, da določne ceste in prehodi niso vrisani v njihove zemljevide oziroma da jih sistem ne prikazuje med možnostmi za izbiro.
Če vozniki v tranzitu uporabljajo lokalne ceste, na katerih je promet dovoljen le za lokalni promet, so v prekršku in jih pristojni organi v okviru nadzora prometa tudi oglobijo.
Izvoze in uvoze pred Karavankami zapirajo po dogovoru s policijo
Redni zastoji nastajajo tudi na Gorenjskem, pred predorom Karavanke proti Avstriji. V zadnjem obdobju so začeli na Darsu ob večkilometrskih zastojih zapirati uvoz na avtocesto v Kranjski Gori, ob daljših zastojih pa pozivajo, da za lokalni promet vozniki avtocesto zapustijo že na priključku Jesenice vzhod ali pa že v Lescah (odvisno od dolžine zastoja), kar je povzročilo precej nezadovoljstva med domačini.
“Zapore priključkov oz. omejitve prometa (samo za lokalni promet) se izvajajo izključno po predhodnem dogovoru s policijo. To je bil tudi eden od ukrepov, dogovorjenih na koordinaciji županov občin zgornje Gorenjske v prvi polovici junija. Udeležili so se je tudi predstavniki Darsa in Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI),” odločitev pojasnjujejo na Darsu.
Na Darsu dodajajo, da “razumejo nejevoljo nekaterih krajanov Lesc, ki pa jim večje težave kot preusmeritev lokalnega prometa za Jesenice čez avtocestni priključek Lesce povzročajo zastoji na regionalni cesti proti Bledu”.
“V primeru daljših zastojev kolona seže tudi za priključek Jesenice vzhod (Lipce), kar pomeni, da je tudi za lokalni promet nemogoče zapustiti avtocesto, ne da bi obstali v koloni. Takrat je avtocesto (proti Jesenicam oz. Kranjski Gori) mogoče zapustiti na predhodnih priključkih (Lesce, Radovljica …); na avtocestnem priključku Lesce, ki vodi na istoimensko krožišče, že prvi odcep s krožišča vodi proti Jesenicam,” dodajajo.
Ko je zastoj dolg tri kilometre, začnejo o čakalnih dobah pred predorom Karavanke obveščati prek elektronskih tabel že na ljubljanski obvoznici oziroma preostalih avtocestnih krakih, promet pa preusmerjajo na Ljubelj.
Dars: Mnogi vozniki so se razvadili
Marsikdo bi letošnjo poletno sezono na slovenskih cestah čez palec ocenil kot eno hujših do zdaj, po Darsovi statistiki pa se je promet v primerjavi s predkoronskim letom 2019 povečal le za en odstotek. Na Darsu menijo, da so se mnogi vozniki nekoliko razvadili zaradi obsežnega dela od doma med epidemijo, ko so bile ceste veliko bolj prazne, tudi ob dnevnih konicah.
Na zastoje, predvsem na avtocestah, velikokrat bolj vpliva število tovornih vozil, ne le absolutno število vozil.
“Povečan promet je pričakovati vsaj še prva septembrska vikenda, torej do zaključka počitnic v nekaterih nemških in večini avstrijskih zveznih dežel,” o prihajajočih tednih in stanju na cestah pravijo na Darsu. “Letošnjo jesen pričakujemo postopno povečanje prometa tudi v prometnih konicah, številke pa ne bodo dosegle še ravni iz leta 2019, čeprav se bo marsikomu zdelo tako,” dodajajo.
Nezanesljive letalske družbe, večja navezanost na avtomobil zaradi epidemije
Zastoji v poletni turistični sezoni so stalnica in jih bomo težko rešili, vsaj dokler bo pot na dopust tako močno povezana z osebnim avtomobilom. Po Logarjevem mnenju iz AMZS je bil letos avtomobil še toliko bolj pomembno sredstvo osebne mobilnosti zaradi težav letalskih družb in številnih odpovedi poletov, pa tudi vpliva epidemije covida-19.
Logar nekaj rezerv vidi v načrtovanju potovanj oziroma izbiri terminov dopusta tako, da se na pot ne bi odpravljali le ob koncih tedna, ampak čez celoten teden in bi se gneča nekoliko porazdelila.
“Na infrastrukturnem področju bi, ne le počitniško, temveč tudi siceršnjo gnečo na prometno najbolj obremenjenih cestah delno lahko reševali s tretjimi pasovi na avtocestah. Težava, ki bi se tu pojavila, pa je, da bi bili večji zastoji na koncu teh odsekov. Tretji pas bi sicer najbolj pomagal v primeru prometnih nesreč, saj bi bilo več prostora za obvoz oziroma vožnjo mimo kraja prometne nesreče,” razmišlja Logar.
Na zmanjšanje gneče oziroma drugačno razporeditev bo ugodno vplival hrvaški vstop v schengensko območje, na drugi strani pa tudi dokončanje druge cevi karavanškega predora. A do takrat bomo še nekaj let čakali v kolonah, saj bo druga cev končana leta 2025, nato pa bo še dve leti trajala obnova prve cevi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje