Po pandemiji covida je zaposlenim ravnovesje med delom in prostim časom postalo pomembnejše. V službi preživimo velik del svojega življenja, osemurni delovnik pa temelji na več kot sto let stari konvenciji. Slovencem je dobro ravnovesje še pomembnejše kot ljudem po svetu, kaže globalna raziskava iz lanskega leta. Glavni razlog za menjavo službe je pri nas nezadovoljstvo s plačo.
Velik del življenja preživimo v službi, po nekaterih podatkih delamo skoraj tretjino življenja. Čedalje bolj vroča je debata, ali bi morali skrajšati delovnik, ki temelji na več kot sto let stari konvenciji. Delo se je namreč v tem času močno spremenilo, nova tehnologija pa je povečala tudi intenzivnost dela in stres, ki lahko vodita v izgorelost.
Bi morali imeti zaposleni več prostega časa? Kadrovnice, psihologinjo in profesorja kadrovskega menedžmenta smo povprašali, ali je zaposlenim pomembnejša plača ali prosti čas. Pri zaposlenih je na prvem mestu plačilo, so odgovorili in dodali, da je to, ali je zaposleni za višje plačilo na delovnem mestu pripravljen preživeti več časa, odvisno od izobrazbe, plače, starosti ter položaja na delovnem mestu. Mlajše generacije zelo jasno komunicirajo o potrebi po prostem času, ravnovesju pa so več pozornosti po pandemiji covida začeli namenjati tudi starejši zaposleni.
Delodajalci več vlagajo v zadovoljstvo zaposlenih, saj je dober kader težko dobiti in obdržati. Razprava pa se odpira tudi na državi ravni. Minister za delo Luka Mesec je konec januarja napovedal, da lahko zakonsko podlago za štiridnevni delovnik pričakujemo do marca.
Slovencem dobro ravnovesje pomembnejše kot ljudem po svetu
Večina iskalcev zaposlitve vidi idealno kariero v službi, ki ima dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem in omogoča dovolj časa tudi za družino, prijatelje in hobije. V lanskoletni raziskavi What Job Seekers Wish Employers Knew (Kaj si iskalci zaposlitve želijo, da bi zaposlovalci vedeli) je to kot pomemben kriterij izbralo 69 odstotkov vprašanih.
Slovencem je v primerjavi s svetovnim povprečjem ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem še pomembnejše (77 odstotkov).
Na drugi strani pa je nezadovoljstvo s plačo in ugodnostmi v Sloveniji glavni razlog za zamenjavo službe, medtem ko je na svetovni ravni ta razlog šele na četrtem mestu, je povedala vodja strateškega marketinga v podjetju Styria, pod katerega sodi zaposlitveni portal Moje delo, Nika Rakonjac.
Kar 32 odstotkov Slovencev se za sprejem ali zavrnitev ponudbe za delo odloča na podlagi višine plače. V svetovnem merilu pa je plača odločilen dejavnik pri 21 odstotkih iskalcev dela. Na drugem mestu je ravnovesje med prostim časom in službo: v Sloveniji je to odločilno za 29 odstotkov iskalcev zaposlitve, svetovno pa za 19 odstotkov.
Podatek o višini plač je tudi prva stvar, ki jo anketiranci iščejo v zaposlitvenem oglasu, vendar pogosto zaman. “Višja plača in možnost hitrega napredovanja sta morda dovolj, da privabita kandidate, toda dolgoročno iščejo dobro ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem ter prilagodljivost delovnega mesta in časa,” je izsledke raziskave povzela Rakonjac.
Dobro ravnovesje med delom in zasebnim življenjem je prioriteta vseh
Raziskava What Job Seekers Wish Employers Knew je pokazala, da ljudje ne želijo več živeti samo za delo, temveč delati zato, da lahko živijo. Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem predstavlja prioriteto v karieri anketirancev na vseh delovnih mestih, v vseh regijah in starostnih skupinah.
Mlajšim generacijam, od 21 do 30 let, je pomembna tudi možnost izobraževanja in razvoja na delovnem mestu, medtem ko je pri generaciji od 31 do 50 let v ospredju varnost in fleksibilnost zaradi lažjega usklajevanja družinskega življenja. Pri starejših od 60 let pa je visoko na lestvici prioritet v karieri vplivnost njihovega dela in občutek, da so cenjeni.
Na odločitev, ali bodo sprejeli ali zavrnili ponudbo za delo, pri večini anketirancev vplivata predvsem možnost ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in višina plače.
Po pandemiji ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem postalo pomembnejše
Ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem je po pandemiji covida postalo še pomembnejše. V raziskavi Global Talent Survey (Globalna raziskava o talentih) iz 2020 se je namreč uvrstilo na tretje mesto. Najvišje pa so delavci postavili dober odnos s sodelavci (1. mesto) in vodstvom (2. mesto). Finančna kompenzacija je bila na četrtem mestu, finančna stabilnost delodajalca na petem.
Slovenci so na prvo mesto postavili odnos s sodelavci, na drugo mesto pa ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem. Sledili so dobri odnosi z vodstvom, učenje in pridobivanje novih veščin ter zanimivo vsebino dela. V primerjavi z globalnimi rezultati je bila Slovencem v 2020 manj pomembna finančna kompenzacija, ki se je uvrstila šele na osmo mesto preferenc na delovnih mestih.
Več prilagodljivosti pa je po besedah Nike Rakonjac opaziti pri vodilnih kadrih, ki imajo višje plače in več odgovornosti na delovnem mestu. “Pripravljeni so delati več in se bolj potruditi, kar pogosto počnejo na račun prostega časa ter s tem na račun ‘porušenega’ ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.”
Raziskavo What Job Seekers Wish Employers Knew je izvedlo podjetje Boston Consulting Group v sodelovanju z zaposlitvenimi portali. Med avgustom in septembrom je v njej sodelovalo več kot 90.000 ljudi iz 160 držav, vsi so starejši od 21 let. V raziskavi je sodelovalo 1.341 Slovencev.
Tudi raziskavo Global Talent Survey je izvedlo isto podjetje. V njej je sodelovalo 209.000 ljudi iz 190 držav iz vsega sveta, med njimi je bilo 1.617 Slovencev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje