KPK, kot smo jo poznali doslej, ne bo več? Kaj o tem piše v koalicijski pogodbi in kako so si zamislili Skok

V dneh pred podpisom koalicijskega sporazuma nove vlade bodoče partnerice še vedno niso povsem usklajene, kako bi se v tem mandatu borile proti korupciji in organiziranemu kriminalu. To je sicer ena od štirih prioritet koalicije, je v ponedeljek po potrditvi besedila sporazuma na organih SDS povedal predsednik stranke, od včeraj tudi kandidat za mandatarja Janez Janša.

Na vprašanje, kako je v koalicijski pogodbi zastavljen Skok, torej posebna tožilska skupina, ki je bila pogoj Logarjevih Demokratov za sodelovanje v koaliciji, je bil Janša dokaj jasen: "Skok je v koalicijski pogodbi v bistvu opredeljen, tako kot je v programu stranke Demokratov. Je pa to za nas nekoliko premalo, tako da preden bo predlagana vlada, bomo to dorekli, če bo možno, tudi v obliki predloga zakona, ki bo vložen. Takrat bo vse jasno."

Žogica je torej, kot smo že poročali, pri Anžetu Logarju, ki bi moral po mnenju SDS tak predlog zakona pripraviti. Na vprašanja N1 v zvezi s tem včeraj ni odgovarjal, je pa na družbenih omrežjih izpostavil, da "danes obstaja močna politična volja, da ta model čim prej zaživi tudi v praksi".

Kot je zapisal, gre za model, ki so ga zagovarjali že v času predvolilne kampanje – "povezovanje specializiranega tožilskega telesa s policijo, Komisijo za preprečevanje korupcije ter posebnimi sodnimi oddelki za hitro in učinkovito obravnavo najzahtevnejših primerov".

Skok bi preganjal korupcijo javnih uslužbencev in funkcionarjev ter v državnih podjetjih, KPK bi mu pripojili

Del o Skoku naj bi se sicer v zaključku usklajevanja koalicijske pogodbe še spreminjal. V zadnji različici pa so po informacijah N1 bodoči partnerji zapisali, da bo Skok preganjal korupcijska dejanja in kazniva dejanja, storjena v hudodelski združbi, v katera so vpleteni javni funkcionarji, javni uslužbenci in drugi nosilci javnih pooblastil, denimo sodniki in tožilci. Prav tako bi ta posebna tožilska skupina preganjala korupcijska kazniva dejanja v gospodarskih družbah, v katerih ima delež država, in v javnih zavodih.

V koalicijski pogodbi je Skok naveden kot specializirana tožilska enota, ki bo najzahtevnejše oblike korupcije in gospodarskega kriminala preganjala s pomočjo specializirane policijske podpore. Za obtožnice, ki bi jih vložil Skok, bi ustanovili specializirane oddelke sodišč na vseh stopnjah.

V Skok pa bi integrirali tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). To pomeni, da bi ta pri boju s korupcijo še vedno ohranila svojo preventivno vlogo, torej preverjanje premoženjskega stanja, navzkrižja interesov in kršitev integritete, ne bi pa več obstajala kot samostojen organ.

V programu Demokratov koncept Skoka s širšimi pristojnostmi

Takšno pridružitev KPK Skoku predvideva tudi program Demokratov, ki pa še ni določal, da bi ta novi steber za boj proti korupciji preganjal le funkcionarje in druge nosilce javnih pooblastil ter korupcijo v podjetjih z državnim deležem.

V programu Logarjeve stranke je Skok predviden kot tožilsko telo s širokimi pristojnostmi po vzoru hrvaškega Uskoka. Nastal bi s preoblikovanjem Specializiranega državnega tožilstva (SDT), imel bi svojega vodjo, tožilci in strokovni sodelavci bi imeli posebno plačno ureditev, poleg KPK pa bi vključeval še Urad za izterjavo oziroma iskanje premoženja in Urad za upravljanje s premoženjem.

Vzporedno bi Nacionalni preiskovalni urad (NPU) preoblikovali v Posebni policijski organ, ki bi "v sodelovanju s Skokom izvajal vse potrebne policijske aktivnosti s področja preiskovanja in prikritih preiskovalnih ukrepov na področju korupcije in organiziranega kriminala", še piše v programu Demokratov.

Skupaj s specializiranimi oddelki na sodiščih na vseh stopnjah – tudi na vrhovnem sodišču, kjer trenutno takšnega oddelka ni – bi to predstavljalo nov steber v pravosodnem sistemu, ki po prepričanju Anžeta Logarja prinaša učinkovitejši pregon korupcije, hitrejše sodne postopke in več zaupanja ljudi v pravno državo.

Zaradi preteklih izkušenj pri ustanavljanju NPU ter omejenega števila izkušenih preiskovalcev in tožilcev naj bi v koalicijskih pogajanjih zlasti pri SDS prihajalo do pomislekov o ustanovitvi povsem novega organa, kako široke pristojnosti bo imel in kaj vse bi vključeval. Niso pa imeli, kot pravijo naši viri, nobenih težav s tem, da KPK kot samostojen organ ne bi več obstajala, temveč bi bila pridružena Skoku. Zato se je ta del tudi znašel v koalicijski pogodbi, ki so jo kot zadnji potrdili na organih Janševe stranke.

Tako v Demokratih kot v SDS se po informacijah N1 v teh dneh ukvarjajo z besedilom zakona o Skoku, kjer naj bi bil ta model podrobneje razdelan, pripravljen pa naj bi bil še do podpisa koalicijske pogodbe oz. petkovega glasovanja o mandatarskem kandidatu Janezu Janši.