Danes bo na nebu viden eden najbolj spektakularnih nebesnih pojavov – sončni mrk. Sicer ne bo popolni, ampak le delni, ob tem pa bo dodatno težavo pomenila slaba vremenska napoved. Popolnega bomo pri nas videli šele čez 59 let.
Danes bomo lahko ob jasnem vremenu tudi iz Slovenije opazovali delni sončni mrk. V približno dveh urah se bo Luna počasi pomaknila čez Sončevo ploskvico. Sredina mrka bo kmalu po poldnevu, ko bo Luna zakrila približno 36 odstotkov premera ploskvice Sonca.
Trenutna vremenska napoved ni naklonjena astrofizikom. “Če je oblačno, delno oblačno ali deževno, stvar odpade,” je v pogovoru za N1 povedal Andrej Guštin, direktor zavoda Cosmolab, ki se ukvarja s popularizacijo astronomije, astrofizike in vsem, kar je povezano z vesoljem.
“Popolni mrki so zanimivi, ker so takrat lepo vidne zunanje plasti sončne atmosfere,” je dodal Guštin.
Dogodek zaradi slabega vremena odpovedali
Sončni mrk spremlja opazovalec, ki z Zemlje vidi Luno prečkati Sončevo ploskvico. Takrat se Luna znajde natanko med Soncem in Zemljo. Ob takem dogodku lahko Luna popolnoma zakrije ploskvico Sonca (popolni mrk) ali pa samo del ploskvice (delni mrk).
Danes bo sončni mrk viden samo kot delni mrk tudi iz Evrope. V Sloveniji se je delni mrk začel ob 11.18 in zaključil pa se je ob 13.24.
“Skupaj s prirodoslovnim muzejem smo želeli organizirati dogodek, vendar smo ga zaradi slabega vremena odpovedali. Ga bomo pa vseeno opazovali na Kongresnem trgu, če bodo razmere dovolj dobre,” je pojasnil Guštin. Skupaj so pripravili tudi posebne kartice za varno opazovanje. Leta 2015 so že organizirali dogodek in našteli 5.000 obiskovalcev.
Če bi 400, 450 let čakali pred svojo hišo …
Sončev mrk bi lahko precej pogosto opazovali z Zemlje, če bi veliko potovali. V povprečju se zgodita dva mrka na leto, a so v povprečju pri nas vidni redkeje. Za primer popolnega mrka velja, da se v povprečju v istem kraju vidi vsakih 450 let. Naslednji popolni sončni mrk bo iz Evrope viden na začetku septembra leta 2081.
“Če čakamo pred svojo hišo 400–450 let, imamo možnost, da bomo videli dva popolna sončna mrka,” je pojasnil Guštin.
Zadnji popolni mrk smo v Sloveniji videli leta 1999. Viden je bil z Goričkega, drugod pa je bil delni. “Tudi v primeru 99-odstotnega sončnega mrka se ne pokaže velik del pojavov na Zemlji in v zraku. Če je popolni mrk, Lunina senca pade na Zemljo. Če ne stojiš v senci, pomeni, da ne gledaš popolnega sončnega mrka,” je Guštin opozoril, da mnogi v Sloveniji leta 1999 niso videli popolnega mrka, ampak le delnega.
Leta 2026 popolni sončni mrk blizu nas
Ob tem je izpostavil leto 2026, ko bo popolni sončni mrk zelo blizu nas. Na Islandiji in v severnem delu Španije pa vse do Sredozemskega morja bo 12. oktobra 2026 mogoče videti popolni mrk. Guštin načrtuje organizacijo manjše odprave, da bi si ta redki nebesni pojav ogledali v živo.
Za opazovanje mrka potrebujemo jasno vreme in primerno opremo. V Sonce ne smemo neposredno gledati, saj je njegova svetloba premočna in nam lahko okvari vid. Za opazovanje mrka uporabimo posebno folijo, ki jo dobimo v trgovinah astronomske opreme. Vgrajena je v posebna kartonasta očala. Ob tem dogodku so pripravili tudi kartico za opazovanje Sonca, ki jo boste dobili na javnem opazovanju. Primerno je tudi varilsko steklo iz trgovine s tehnično opremo, a mora imeti oznako 12 ali več.
Zwitter: Sončevi mrki več ne predstavljajo znanstvenega izziva
Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju, je ob današnjem delnem Sončevem mrku, ki smo ga lahko opazovali tudi iz Slovenije, za STA povedal profesor Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Kot je dejal, Sončevi mrki danes nekega znanstvenega izziva sicer ne predstavljajo več.
Pojav so pri nas med drugim spremljali zaposleni in študenti Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljeni. “Mrki v današnjem času nekega znanstvenega izziva ne predstavljajo, saj jih je mogoče za naprej in za nazaj zelo natančno napovedovati,” je uvodoma dejal profesor astrofizike Zwitter.
Vendar pa je ob tem opozoril, da smo se ljudje marsikaj naučili iz preteklega beleženja sončnih mrkov. Med drugim smo z njihovim opazovanjem odkrili kemijski element helij, ki so ga – na kar nakazuje že njegovo ime – najprej našli na Soncu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!