Rupel ob prejemu nagrade za življenjsko delo: Za državnost ni bila nujna vojna, ampak obramba

Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je ob 35. obletnici samostojne Slovenije podelil najvišje priznanje za življenjsko delo v diplomaciji dolgoletnemu zunanjemu ministru in nekdanjemu veleposlaniku Dimitriju Ruplu.

Gre za priznanje, ki ga minister podeljuje posameznikom, ki so s svojim dolgoletnim in izjemnim delom pomembno prispevali k razvoju slovenske diplomacije ter krepitvi mednarodnega ugleda Slovenije.

Kot smo poročali, naj bi Rupel nagrado za življenjsko delo prejel že pred dobrim mesecem dni ob dnevih slovenske diplomacije, a se je takrat zdaj že nekdanja zunanja ministrica Tanja Fajon odločila, da bo z nagradami in pohvalami nagradila druge, še aktivne diplomate.

Po menjavi oblasti pa se je minister Kajzer odločil, da bo Rupla vseeno nagradil s priznanjem za življenjsko delo. Slavnostne podelitve so se udeležili tudi številni pomembni politiki, med drugim predsednik vlade Janez Janša, predsednik državnega zbora Zoran Stevanović in nekdanji predsednik republike Borut Pahor.

"Pot Dimitrija Rupla je izjemna v več pogledih. Kot intelektualec, univerzitetni profesor, publicist, disident, politik in diplomat je desetletja soustvarjal prostor svobodne misli, demokratičnega dialoga in mednarodne odprtosti Slovenije. V času, ko se je oblikovala slovenska državnost, je s svojim dragocenim znanjem, vizijo in mednarodnimi povezavami, pa tudi s prodornostjo, drznostjo in prepričljivo argumentacijo pomembno prispeval k temu, da je glas Slovenije segel daleč prek njenih meja. To ni bila le funkcija. Bila je zgodovinska odgovornost," je v svojem govoru poudaril zunanji minister Kajzer.

Ob tem je izpostavil, da je Dimitrij Rupel odigral eno osrednjih vlog pri krepitvi položaja Slovenije kot verodostojne, odgovorne in mednarodno dejavne ter ugledne države. Sodeloval je namreč pri vključevanju naše države v Evropsko unijo in zvezo Nato, zastopal Slovenijo v najpomembnejših mednarodnih forumih ter pomembno prispeval pri profesionalizaciji slovenske diplomacije. Med drugim je bil Rupel tudi pobudnik pomembnih projektov, kot na primer Blejski strateški forum in Center za evropsko prihodnost.

"Njegova kariera je bila vselej prežeta z zavedanjem, da diplomacija ni zgolj umetnost zastopanja interesov, temveč tudi umetnost dialoga, iskanja soglasja in gradnje mostov med ljudmi, državami in kulturami. To so vrednote, ki ostajajo aktualne tudi danes, v času velikih geopolitičnih sprememb, negotovosti in novih izzivov za mednarodno skupnost," je povedal minister Kajzer.

Dimitrij Rupel se je v svojem govoru po prejemu nagrade spomnil časov slovenske osamosvojitve. Takrat po njegovih besedah za državnost ni bila nujna vojna, ampak obramba, še pomembnejše pa je bilo mednarodno priznanje Slovenije. Kot začetek slovenske diplomacije in prvi znak mednarodnega prepoznavanja slovenskih nacionalnih interesov je izpostavil zaustavitev 10-dnevne vojne z dogovorom na Brionih 7. julija 1991.

O prednostnih nalogah "prihodnje slovenske zunanje politike", ki so bile predmet Pogovorov o prihodnosti Slovenije leta 2003 na pobudo predsednika republike Janeza Drnovška, je povedal: "Konvencija o prihodnosti Slovenije bi lahko, če bi bila ustrezno sestavljena, prerasla v Koalicijo za prihodnost Slovenije." In zaključil: "Preteklost slovenske zunanje politike je opisana na mnogo tisoč straneh, prihodnost pa še čaka na svoj čas in na svoje avtorje."