Trump: Iran se je strinjal z inšpekcijami jedrskih objektov do neskončnosti

"Hormuška ožina se nikoli ne bo vrnila v stanje, kakršno je bilo pred vojno, v skladu z mednarodnim pravom jo bo upravljala Islamska republika Iran," je glavni iranski pogajalec in predsednik parlamenta Mohamed Bager Galibaf po navedbah iranskih medijev povedal po vrnitvi iz Švice.

"Po moji oceni so bili pogovori uspešni, zlasti kar zadeva razprave o ožini, Libanonu, vprašanje umika sankcij v zvezi z nafto in sprostitve zamrznjenih sredstev," je dejal glede pogovorov v letovišču Bürgenstock. Dodal je, da so ti prinesli "dobre dosežke" za Iran.

ZDA so v ponedeljek začasno ukinile sankcije na iransko nafto, potem ko je ameriški podpredsednik JD Vance napovedal, da bo Iran po pogovorih v Švici dovolil jedrskim inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da se vrnejo v državo. Kot razlog za ukinitev sankcij ZDA izpostavljajo tudi vzpostavitev prometa skozi Hormuško ožino.

Promet skozi ožino znova stekel, a ladjarji ostajajo previdni

"Seveda menimo, da smo še vedno na začetku procesa in da moramo nadaljevati s svojimi prizadevanji," je dodal Galibaf. Iranski mediji so poročali, da se je na poti iz Švice ustavil tudi v Omanu, ki prav tako leži ob Hormuški ožini.

Ta gospodarsko pomembna plovna pot se je po iranski blokadi znova odprla prejšnji teden po sklenitvi memoranduma o razumevanju med ZDA in Iranom, vendar so jo Iranci v soboto znova zaprli zaradi novih izraelskih napadov na Libanon.

Katarski in pakistanski posredniki so v ponedeljek po pogovorih v Švici sporočili, da je bila vzpostavljena "komunikacijska linija", da bi se izognili incidentom in nesporazumom ter zagotovili varen prehod trgovskih plovil skozi Hormuško ožino.

Pomorski promet skozi ožino je od prejšnjega tedna znova stekel, vendar ladjarji zaradi nestabilnih in nepredvidljivih razmer ostajajo previdni. Število ladij, ki dnevno prečkajo ožino, se je povečalo, vendar je še daleč od 120 do 130 ladij, ki so Hormuško ožino vsakodnevno prečkale pred vojno.

Oman in Iran sta medtem danes napovedala tudi ustanovitev skupne delovne skupine za razpravo o "prihodnjem upravljanju plovbe" v Hormuški ožini, vključno s pomorskimi storitvami in s tem povezanimi stroški, v skladu z mednarodnimi predpisi.

V skupni izjavi, ki jo je objavila omanska državna tiskovna agencija ONA, sta državi dejali, da bosta nadaljevali pogovore prek svojih zunanjih ministrstev, da bi razvili okvir za upravljanje ladijskega prometa na tej strateški pomorski poti. Poudarili sta tudi, da mora vsak dogovor spoštovati suverene pravice nad teritorialnimi vodami obeh držav, poroča AFP.

Rubio za plovbo skozi Hormuško ožino brez pristojbin

Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je danes dejal, da nobena država ne sme uvesti pristojbin v Hormuški ožini, ki jo je Iran med štirimesečnim konfliktom praktično zaprl. "To je mednarodna plovna pot. Nobena država ne sme zaračunavati carin ali pristojbin na mednarodni plovni poti. To je veljavno mednarodno pravo," je dejal Rubio ob prihodu v prestolnico Abu Dabi.

Kot je še dejal Rubio, verjame, da se bodo pri tem vprašanju "vse države v regiji strinjale z nami", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rubio, ki bo v okviru turneje v sredo obiskal še Kuvajt, v četrtek pa Bahrajn, bo po poročanju medijev skušal pomiriti zaveznike v Perzijskem zalivu, ki so bili tarča iranskih povračilnih ukrepov po ameriško-izraelskih napadih na islamsko republiko.

"To bo zagotovo obravnavano med temi razpravami," je povedal na vprašanje novinarjev.

Teheran: ZDA privolile v sprostitev iranskih sredstev

ZDA so na pogovorih v Švici prav tako privolile v sprostitev 12 milijard dolarjev (nekaj več kot 10,5 milijarde evrov) zamrznjenih iranskih sredstev, danes ob sklicevanju na besede namestnika zunanjega ministra Kazema Garibabadija poroča iranska državna tiskovna agencija Irna.

"Dogovorjeno je bilo, da bodo podpisani dogovori glede sprostitve zamrznjenih sredstev v višini 12 milijard dolarjev začeli veljati takoj," je dejal Garibabadi, ki je na pogovorih v Švici vodil iransko tehnično pogajalsko ekipo.

Guverner iranske centralne banke Abdolnaser Hemati je za iransko tiskovno agencijo Tasnim povedal, da bodo del prvega, šest milijard dolarjev vrednega obroka sredstev namenili nakupu osnovnih dobrin in zdravil, drugi obrok v enaki višini pa da ne bo omejen na nakup osnovnega blaga.

Iran po njegovih besedah pri tem ni obvezan kupovati ameriških kmetijskih izdelkov, čeprav nima zadržkov do tega, če bosta cena in kakovost teh izdelkov primernejša od tistih iz drugih držav.

Garibabadi je po poročanju agencije Irna tudi potrdil dogovor z ZDA o ustanovitvi štirih delovnih skupin - za odpravo sankcij, jedrske zadeve, obnovo in gospodarski razvoj ter spremljanje in izvajanje dogovorjenega. S tem naj bi se prvi krog tehničnih pogovorov med stranema zaključil. V naslednji fazi, za katero ni znano, kdaj naj bi se začela, bo po besedah Garibabadija sodeloval odbor na visoki ravni, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Poročanje iranskih medijev je sicer v nasprotju s ponedeljkovimi izjavami podpredsednika ZDA JD Vancea, ki je dejal, da je sprostitev iranskih sredstev pogojena z nadaljnjim napredkom v pogajanjih. Poudaril je, da bi ZDA lahko zagotovile, da bodo sproščena sredstva namenjena pomoči Irancem in ne financiranju terorizma.

Trump znova kritičen do evropskih držav

Ameriški predsednik Donald Trump pa je v ponedeljek ob podpisu več izvršnih ukazov ponovno obtožil evropske zaveznice, da niso pomagale ZDA v vojni proti Iranu, pri čemer je posebej izpostavil Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo.

Trump je v Beli hiši ponovil, da so ZDA v preteklih letih porabile ogromne vsote za zaščito Evrope, vendar jim ključni zavezniki niso stali ob strani, ko so potrebovali podporo med spopadom z Iranom. "Prosili smo jih, naj pridejo, a nas niso podprli," je dejal Trump.

Zatem je sicer podal dokaj pozitiven komentar o britanskem premierju Keiru Starmerju, ki je v ponedeljek napovedal odstop s položaja. Trump, ki je v preteklosti večkrat kritiziral Starmerja, ga je tokrat označil za "čudovitega možakarja" in "neke vrste prijatelja", je poročala televizija ABC.

Trump je v Beli hiši dejal tudi, da je Hormuška ožina ponovno odprta, kar je zatrdil tudi njegov minister za trgovino Howard Lutnick. Frekvenca ladijskega prometa skozi ožino je, kot rečeno, še vedno precej nižja, kot je bila pred vojno.

Trump evropskih zaveznikov o napadu na Iran ni obvestil vnaprej in je sprva trdil, da ne potrebuje nobene pomoči, ko so ZDA skupaj z Izraelom 28. februarja napadle islamsko republiko. Nato pa je zahteval pomoč, ko je Iran zaprl Hormuško ožino, kar je dvignilo svetovne cene nafte in pospešilo inflacijo v ZDA.

Washington bo danes obiskal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki se bo do četrtka sestajal s predstavniki ameriške vlade, vključno s Trumpom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.