Iran vztraja pri nadzoru Hormuške ožine: Razmere se nikoli ne bodo vrnile v predvojno stanje

"Hormuška ožina se nikoli ne bo vrnila v stanje, kakršno je bilo pred vojno, v skladu z mednarodnim pravom jo bo upravljala Islamska republika Iran," je Galibaf po navedbah iranskih medijev povedal po vrnitvi iz Švice.

"Po moji oceni je bilo uspešno, zlasti kar zadeva razprave o ožini, pogovore o Libanonu, vprašanje umika sankcij v zvezi z nafto in sprostitve zamrznjenih sredstev," je dejal glede pogovorov v letovišču Bürgenstock. Dodal je, da so ti prinesli "dobre dosežke" za Iran.

ZDA so v ponedeljek začasno ukinile sankcije na iransko nafto, potem ko je ameriški podpredsednik JD Vance napovedal, da bo Iran po pogovorih v Švici dovolil jedrskim inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), da se vrnejo v državo. Kot razlog za ukinitev sankcij ZDA izpostavljajo tudi vzpostavitev prometa skozi Hormuško ožino.

Promet skozi ožino znova stekel, a ladjarji ostajajo previdni

"Seveda menimo, da smo še vedno na začetku procesa in da moramo nadaljevati s svojimi prizadevanji," je dodal Galibaf. Iranski mediji so poročali, da se je na poti iz Švice ustavil tudi v Omanu, ki prav tako leži ob Hormuški ožini.

Ta gospodarsko pomembna plovna pot se je po iranski blokadi znova odprla prejšnji teden po sklenitvi memoranduma o razumevanju med ZDA in Iranom, vendar so jo Iranci v soboto znova zaprli zaradi novih izraelskih napadov na Libanon.

Katarski in pakistanski posredniki so v ponedeljek po pogovorih v Švici sporočili, da je bila vzpostavljena "komunikacijska linija", da bi se izognili incidentom in nesporazumom ter zagotovili varen prehod trgovskih plovil skozi Hormuško ožino.

Pomorski promet skozi ožino je od prejšnjega tedna znova stekel, vendar ladjarji zaradi nestabilnih in nepredvidljivih razmer ostajajo previdni. Število ladij, ki dnevno prečkajo ožino, se je povečalo, vendar je še daleč od 120 do 130 ladij, ki so Hormuško ožino vsakodnevno prečkale pred vojno.

Trump znova kritičen do evropskih držav

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek ob podpisu več izvršnih ukazov ponovno obtožil evropske zaveznice, da niso pomagale ZDA v vojni proti Iranu, pri čemer je posebej izpostavil Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo.

Trump je v Beli hiši ponovil, da so ZDA v preteklih letih porabile ogromne vsote za zaščito Evrope, vendar jim ključni zavezniki niso stali ob strani, ko so potrebovali podporo med spopadom z Iranom. "Prosili smo jih, naj pridejo, a nas niso podprli," je dejal Trump.

Zatem je sicer podal dokaj pozitiven komentar o britanskem premierju Keiru Starmerju, ki je v ponedeljek napovedal odstop s položaja. Trump, ki je v preteklosti večkrat kritiziral Starmerja, ga je tokrat označil za "čudovitega možakarja" in "neke vrste prijatelja", je poročala televizija ABC.

Trump je v Beli hiši dejal tudi, da je Hormuška ožina ponovno odprta, kar je zatrdil tudi njegov minister za trgovino Howard Lutnick, vendar pa je frekvenca ladijskega prometa skozi ožino še vedno precej nižja, kot je bila pred vojno, je poročal CNN.

Washington bo medtem danes obiskal generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte, ki se bo do četrtka sestajal s predstavniki ameriške vlade, vključno s Trumpom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Trump evropskih zaveznikov o napadu na Iran ni obvestil vnaprej in je sprva trdil, da ne potrebuje nobene pomoči, ko so ZDA skupaj z Izraelom 28. februarja napadle islamsko republiko. Nato pa je zahteval pomoč, ko je Iran zaprl Hormuško ožino, kar je dvignilo svetovne cene nafte in pospešilo inflacijo v ZDA.