Menu Item
Pritisk na Tanjo Fajon pred ponedeljkovo konferenco SD ne popušča. Bo njen začasni naslednik res Matjaž Han, se bo moralo posloviti kar celotno vodstvo? Nekdaj vidni člani SD medtem žalostni in razočarani ugotavljajo, da so Socialni demokrati postali "brezoblična stranka". Namesto da bi se za tri dni nekam zaprli in se resno pogovorili, umazano perilo perejo v javnosti, je še mogoče slišati ob ostrih ocenah, da gre za pobalinstvo. Pojavljajo se tudi ocene, da glede na to, kaj počne Svoboda in kaj se dogaja SD in Levici, je to pravzaprav tudi začetek konca levega pola v Sloveniji. In kaj ob tem ostane Janezu Janši?
Pred ponedeljkovo konferenco SD, ki je najvišji organ med dvema kongresoma, napetosti v stranki ne pojenjajo. Drama s pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan ni načela zgolj odnosov v koaliciji, pač pa je tudi močno okrepila nezadovoljne glasove v Socialnih demokratih.
Del stranke tako vedno glasneje zahteva odhod predsednice SD, še bolje pa celotnega vodstva. Da odstop glavnega tajnika Klemna Žiberta ni razbremenil pritiska na Tanjo Fajon, naj bi se zavedala tudi sama. A naj bi po besedah več naših sogovornikov tudi bolj splošne kritike, ki letijo na delovanje stranke, v preveliki meri jemala sama nase.
Očitajo ji tudi, da SD ne želi odpeljati iz koalicije, ker bi ostala brez mesta zunanje ministrice, na katerem se kar dobro počuti. Pogosto je bilo med Socialnimi demokrati slišati, da ravno zaradi številnih potovanj po svetu stranko zanemarja in je nima pod kontrolo.
Da bi bili mnogi v Socialnih demokratih “zelo zadovoljni”, če bi odšli kar obe s Tanjo Fajon, je sicer v petkovi Mladini ocenila tudi odhajajoča ministrica Švarc Pipan, ki se ji je stranka odrekla po izbruhu afere sodna stavba.
Ta nezadovoljna frakcija, ki se ji je z bolj ali manj solistično akcijo izglasovane nezaupnice vodstvu SD pridružil tudi kranjski lokalni odbor, meni, da mora do odhoda vodstva priti čim prej, nato pa bi vodilne položaje do kongresa prevzeli vršilci dolžnosti. Kongres, na katerem naj bi volili celotno novo vodstvo, bi moral biti po mnenju teh glasov še pred evropskimi volitvami, in sicer tik pred začetkom kampanje.
A kot nas opozarjajo drugi viri, ti dežurni kritiki, med katere prištevajo tudi nekdanjega glavnega tajnika SD Uroša Jauševca, ne ponudijo alternative. Sprašujejo se, kdo bi bil v takšnih trenutkih sploh pripravljen prevzeti tako razsuto stranko. Jauševec sicer prek družbenih omrežij nezadovoljne člane poziva, da mu pišejo, za medije pa svojih načrtov in aktivnosti ne pojasnjuje.
Po mnenju številnih bi bil nekakšen “naravni naslednik” Tanje Fajon lahko gospodarski minister Matjaž Han, ki pa naj ne bi kazal nikakršnega navdušenja, da bi zdaj prevzel vodenje stranke. Nekateri tudi menijo, da kljub priljubljenosti ne bi bil dobra rešitev, ker bi bilo to zgolj nadaljevanje in dokončna potrditev “kšeftarske” politike stranke, ki da jih je pravzaprav v tako globoko krizo tudi pripeljala. “Je praktik, a nima vizije, kakšna naj bo socialna demokracija v Sloveniji,” je mogoče slišati o njem.
Zato nekateri namesto Hana in poslancev Janija Prednika in Meire Hot v vrhu stranke kot začasno rešitev do kongresa bolj vidijo sedanjega predsednika konference, sicer Hanovega državnega sekretarja Matevža Frangeža, ter evropska poslanca Matjaža Nemca in Milana Brgleza.
Najpogosteje pa je iz vrst SD slišati, da bodo tisti, ki pritiskajo za odhod Tanje Fajon (tudi tisti zunaj stranke), v enaki meri rušili tudi njenega naslednika, pa kdorkoli že to bo.
Člani stranke so žalostni in razočarani
Govorili smo z več nekdaj vodilnimi člani, ki jih situacija zelo skrbi in so zaradi dogajanja žalostni in razočarani, a so zaradi občutljivosti trenutka želeli ostati neimenovani. Podobno so nam v teh napetih dneh dejali sedanji visoki predstavniki Socialnih demokratov, ki so tudi zelo kritični do tega, da njihove interne razprave tako pogosto uidejo v medije.
Ne eni ne drugi pa trenutno v SD ne vidijo človeka, ki bi bil iz pravega voditeljskega testa, da bi stranko izvlekel iz krize in dvignil na odstotke, ki bi zadovoljili zahtevno članstvo.
Vsi se tudi zavedajo, da čim hitreje potrebujejo novega glavnega tajnika. Naslednik Klemna Žiberta bo polni mandat dobil na naslednjem volilnem kongresu, do takrat pa bo njegovo delo opravljal vršilec dolžnosti, ki bi bil lahko – odvisno od razpleta – imenovan že na predsedstvu, ki bi potekalo v ponedeljek po konferenci.
Več vidnih članov nam je dejalo, da bi bil človek, kot je nekdanji dolgoletni glavni tajnik, poslanec in vodja poslanske skupine SD v času, ko je ta štela 28 poslancev, Dušan Kumer, zagotovo prava izbira. Med članstvom namreč velja za osebo z avtoriteto, ugledom in je široko sprejemljiv.
A naj Kumra, ki je že od leta 2012 v pokoju, to ne bi zanimalo. Prav tako ni jasno, ali bo sploh prišel na ponedeljkovo konferenco, čeprav naj bi si Tanja Fajon močno želela, da pride in v teh težkih časih za stranko pove, kaj si o vsem skupaj misli.
Kumer dogajanja v SD ne želi komentirati, je pa že leta 2012 na kongresu v Kočevju svaril, kaj se bo stranki zgodilo, če se stvari ne bodo korenito spremenile. Na tistem kongresu je – potem ko so ga tik pred zdajci o tem prepričali – prekinil pokoj in ponovno kandidiral za glavnega tajnika SD, a ga je premagal Uroš Jauševec.
Na odmevnem kočevskem kongresu je sicer Igor Lukšič tesno (190 glasov proti 180) premagal dotedanjega predsednika Socialnih demokratov Boruta Pahorja. Ta je takrat mnoge šokiral s svojo napovedjo, da bo po 15 letih vodenja stranke – vmes je bil tudi predsednik parlamenta in vlade – kandidiral še za predsednika republike.
Stranka je takrat napovedala obrat bolj v levo, a je Lukšič po slabem rezultatu na evropskih volitvah 2014 odstopil, SD pa je prevzel takratni kmetijski minister Dejan Židan. Po šestih letih na položaju je odstopil, nasledila ga je Tanja Fajon, tedaj evropska poslanka.
Se bo pa ponedeljkove konference udeležila starosta Socialnih demokratov in članica predsedstva Sonja Lokar, ki so jo odbori in člani SD pred kongresom leta 2020 poleg Tanje Fajon in Janija Prednika evidentirali za vodenje stranke, a soglasja h kandidaturi ni dala.
Na naše vprašanje, kako gleda na zadnje dogajanje v SD in na prihodnost stranke, je odgovorila, da si še ni mogla ustvariti objektivne podobe, saj je vse, kar ve, izvedela iz medijev. “Obžalujem pa, da je v javnosti nastal vtis, upravičeno ali neupravičeno, da smo nekaj naredili zelo narobe,” je dodala.
Pred konferenco, za katero je namestnik glavnega tajnika Zvjezdan Mikić v petek vabila poslal tudi predsednikom in predsednicam občinskih organizacij, pa naši sogovorniki niso optimistični. Prepričani so, da se Tanja Fajon zelo moti, ko ocenjuje, da so v SD po “pomiritvenem sestanku” pri premierju Robertu Golobu “iz najhujšega pravzaprav že izšli.”
Najhujše se zdaj šele začenja, opozarjajo viri, ki menijo, da se bo šele v ponedeljek zares pokazalo, kako veliko različnih mnenj je dejansko znotraj SD. To je po njihovi oceni posledica tega, da “stranka živi od danes do jutri”, da nima pravega voditeljstva in nobene strategije ali vizije, kaj naj bi socialna demokracija v Sloveniji sploh bila. Vse to bi jih lahko povezovalo, pa nimajo pravega programa. “Edini program je, da so na oblasti. In da na oblasti ni Janez Janša.”
“To je najslabše, kar se je stranki lahko zgodilo. Pobalinstvo.”
“To je postala brezoblična stranka,” so še ostri naši sogovorniki, vsi še vedno člani SD, a so se od osrednjega dogajanja povsem umaknili. Menijo tudi, da je stranka v podobni krizi kot v 90. letih, ali pa da je celo tako hudo kot v njeni predhodnici Zvezi komunistov Slovenije tik pred razpadom Jugoslavije. “Takrat so se za položaje borili ljudje, ki niso vedeli, da bo pojutrišnjem konec stranke. In to so bili najslabši ljudje,” se še spominjajo.
Izjemno kritični so tudi do uhajanja internih informacij in obračunavanja med frakcijami: “Da javno perejo umazano perilo, namesto da bi se nekam zaprli za tri dni, se usedli in se zmenili … To je najslabše, kar se lahko zgodi, to je pobalinstvo,” nam je dejal eden od nekdaj zelo vidnih članov. “Saj bi se usedli, pa se nimajo za kaj, nimajo skupne politike,” ga je dopolnil drugi.
Pobalinstvo je po njihovem mnenju tudi spopad, ki sta si ga v parlamentu na očeh celotne javnosti privoščila vodja poslanske skupine Jani Prednik in ministrica iz kvote SD Dominika Švarc Pipan. Prednik jo je označil za Esmeraldo, ki je spregledala po letu in pol, Švarc Pipan pa mu je zagrozila s tožbo in ga kasneje na Facebooku označila za Stevieja Wonderja.
Je torej SD že na smrtni postelji, je bilo zato naše naslednje vprašanje. “To je pot nekdanje LDS, če ne bo prišlo do pravočasne streznitve,” je ocenil eden od naših sogovornikov.
“Ne samo SD, to je začetek konca cele leve sredine,” pa nam je dejal drugi. Prepričan je namreč, da v Sloveniji še nismo imeli situacije, ko bi bilo predsedniku vlade tako malo mar za vlado in njene rezultate. “Ne en mesec pred volitvami, Golob je že kar v prvi polovici mandata opustil vse velike ambicije za vlado in vse podreja interesom svoje stranke.”
Mogoče konca še ne bo v tem mandatu, ampak glede na to, kaj počne Svoboda in kaj se dogaja SD in Levici, centri moči na levi pa medtem počasi popuščajo in nimajo več toliko neposrednega vpliva, je to prav lahko začetek konca leve sredine. Ostale pa bodo velike ruševine, je bilo še mogoče slišati.
Pa Janša, ki za prihodnjo pomlad že napoveduje predčasne volitve? “Blefira. Ni mu treba storiti popolnoma ničesar, njemu takšno stanje ustreza. Želi si, da levi pol in vlada takole gnijeta in upa, da bo to trajalo čim dlje.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje