Parlamentarna odbora na zahtevo SDS sta razpravljala o ukrepanju zoper organizatorje protestnikov. Od policije in državnega odvetništva v SDS pričakujejo uvedbo postopkov zoper organizatorje in nasilne protestnike. Ljubljansko upravno enoto pa je poslanska večina s sprejetim sklepom pozvala, naj prepove organizacijo shodov, na katerih bi lahko prišlo do nasilja.
Odbora za pravosodje in notranje zadeve sta na nujni seji razpravljala o dolžnostih pristojnih organov, da zaščitijo pravni red v državi.
Razpravo so zahtevali poslanci SDS, ki menijo, da pristojni organi premalo učinkovito ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih, včasih tudi nasilnih protestov, ter posameznike, ki grozijo politikom.
S sprejetim sklepom so ljubljansko upravno enoto pozvali, naj prepove organizacijo shodov, na katerih bi lahko prišlo do nasilja.
Grims o udeležbi politikov na sobotnem shodu v podporo splavu
Poslanec SDS Branko Grims je ob začetku dejal, da se v pravni državi spoštuje zakonodaja. Zakon o javnih zbiranjih ureja organizirane shode, ki so prijavljeni in imajo ustrezno dovoljenje. Prepovedano pa je zbiranje, na katerem se izvršujejo kazniva dejanja, pa tudi oviranje javnega prometa. Prepovedano je zbiranje v bližini objektov, ki so posebno varovani, če to vpliva na delo. Na organiziranih shodih mora biti varovano tudi življenje, je dejal Grims.
Prikazal je fotografije predstavnikov nekaterih strank, ki so se udeležili protestov. “Pravega zaključka, pred sodno vejo oblasti, pa ni,” je dejal Grims. Pokazal je tudi fotografije sobotnega shoda proti splavu, ki je bil prijavljen, in se je na ljubljanskih ulicah srečal z nasprotnim protestom. Dejal je, da so udeleženci nasprotnega shoda zmerjali nasprotnike splava, ter dodal, da so se tega shoda udeležili nekateri opozicijski politiki. “Nihče nikomur ne odreka pravice do protestov. Ampak to mora potekati na legalni način. Absurd je, da tisti, ki največ govorijo o svobodnem izražanju mnenja, to preprečijo drugim,” je dejal in dvignil fotografijo politikov na sobotnem shodu.
Za varovanje neorganiziranih shodov so davkoplačevalci plačali več milijonov, je navedel Grims. Navedel je, da mora za varovanje shoda poskrbeti organizator, in dejal, da je opustitev dolžnega ravnanja kaznivo dejanje. Ponovil je predloge sklepov, da naj tožilstvo uvede postopke zoper organizatorje, naj upravna enota prepoved shode ter da naj od odvetništva zahteva oblikovanje pravnih mnenj.
Koritnik: Upravne enote ne odločajo o neprijavljenih shodih
Na sejo so povabili notranjega ministra Aleša Hojsa, ministra za javno upravo Boštjana Koritnika, ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča, generalnega direktorja policije Anton Olaja, direktor uprave kriminalistične policije Vojka Urbasa, generalnega državnega tožilca Draga Šketa, generalnega državnega odvetnika Jurija Groznika, predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki se je opravičil, direktorja Sove Janeza Stuška in načelnika ljubljanske upravne enote Bojana Babiča.
Upravne enote sicer odločajo, a vsebinsko to usmerja notranje ministrstvo, je dejal Koritnik. “O zbiranjih, ki niso prijavljena, upravne enote ne odločajo,” je poudaril.
Policija je večkrat predlagala določene stvari, je dejal Hojs in spomnil, da so predlagali, da se dovoljenja za proteste pred RTV ne izda. “To sprenevedanje, da ne vemo, kdo je organizator, je preseglo vse meje,” je dejal minister. Tudi on je izpostavil sobotni shod proti splavu. “V soboto je bila policija tam, je preprečila antife in Levice, ki je pozivala proti shodu,” je povedal in kot udeleženca izpostavil še Jernej Štromajerja iz SD. “Policija bo storila vse, da zavaruje javni red in mir,” je napovedal Hojs.
Policija varuje pravico do zbiranja, je dejal Olaj in dodal, da organizatorji predvidoma shodov ne prijavljajo. Policija zato tudi nima sogovornika glede varovanja. Policija je predlagala spremembo zakonodaje, ki bi omogočila prepoved shoda tudi, ko ta ni prijavljen.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je izpostavil, da gre tožilstvo odloča o pregonu in ne odkriva. Tožilec informacije preuči, zbere dodatna gradiva in se nepristransko, objektivno ter samostojno odloči, ali so dokazi za sum na kaznivo dejanje zadostni. “Zavračamo trditve o dvojnih merilih,” je povedal Butala.
Primarni cilj policije je varovanje udeležencev, nemoteno delovanje javnih inštitucij in izvajanje nalog najvišjih predstavnikov oblasti, je rekel Urbas.
Državno odvetništvo mnenje izdela zgolj na pobudo svojih strank, od zadnjega shoda pa še ni prejeli zahteve zanj, je dejal Groznik. Ukrepa pa državno odvetništvo glede nekaterih minulih shodov, kjer ukrepa na pobudo notranjega ministrstva. V teh zadevah gre za mirne shode, ministrstvo pa zahteva povračilo za stroške varovanje shodov. Državo odvetništvo pričakuje, da jim bo podatke o organizatorjih posredovalo notranje ministrstvo oziroma policija.
Sova aktivnosti skupin, ki nimajo povezav s tujino, ne more spremljati, je dejal Stušek. Za zdaj ne zaznava aktivnosti, ki bi grozile Slovenije, stopnja ogroženosti je nizka, prav tako je nizka ogroženosti zaradi ideoloških ekstremizmov. V prihodnje pa ne izključujejo porasta radikaliziranosti. Dejal je, da spremljajo tudi proteste, na njih – tudi na sredinih protestih – pa so zaznali posameznike, ki jih spremljajo.
V SDS in NSi primerjali zagovornike pravice do splava z rumenimi jopiči
Pojasnila ne odgovarjajo v celoti na temo sejo, pravi Grims. Sklicatelj mora odgovarjati tudi za materialne posledice, tudi neprijavljen shod, ki ovira javni promet, pa mora policija razpustiti. “Gre za varnost, da se državi omogoči normalno funkcioniranje,” je rekel. Dejal je, da nasilništvo ni svoboda govora.
Več je treba narediti na medsebojni komunikaciji, je po uvodu povedala Anja Bah Žibert (SDS). Meni, da si nekateri zatiskajo oči pred izvrševanjem zakona, kar se, tako poslanka, ne bi smelo dogajati. Petkovi protesti so se začeli na temo aktualne vlade, preden se je ta vzpostavila, odvijali pa so se na organiziran način, je povedala v razpravi. “Da zadeva ni prijavljena, ne pomeni, da ni organizirana. Organizator si je vzel pravico, da organizira dogodke na račun davkoplačevalcev,” je rekla. Protesti so se začeli kot politični aktivizem, meni poslanka Bah Žibert. Spomnila je, da je dovoljenje treba dobiti za vse shode, kjer se pričakuje več 3000 udeležencev in kjer se pričakuje vpliv na promet.
Ocenila je, da zakon ne velja za vse enako. Pri tem je kot primer navedla udeležbo rumenih jopičev na petkovih protestih, saj so bili takrat popisani vsi pripadniki te skupine. Izpostavila je še sobotne proteste proti splavu in njihovih nasprotnikov. “Verjamem, da so bili vsi ti popisani in bodo ustrezno sankcionirani,” je dejala in zadnjim protestnikom očitala motenje javnega shoda.
Kako je možno, da se shodi radikalizirajo, se sprašuje Dejan Kaloh (SDS). “Grožnje s smrtjo so postale del vsakdana. Doživel sem jih sam,” je dejal in opisal, da je na pošti v Mariboru nekdo na uslužbenko kričal, ubil te bom, kasneje pa naj bi udaril tudi Kaloha. Meni, da udeleženci shoda omejujejo svobodo drugim prebivalcem, ki morajo recimo v službo ali v tistem trenutku potrebujejo prevoz k zdravniku. Kaloh v primeru torkovega protesta Zoranu Stevanoviću očita kazniva dejanja po177., 297. in 354. členu kazenskega zakonika. 177. člen kazenskega zakonika govori o prenašanju nalezljivih bolezni, 297. člen o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, 354. člen pa o nasilju zoper predstavnike tujih držav ali mednarodnih organizacij.
Jure Ferjan (SDS) v današnji razpravi vidi neenakost politike. “Protest je pomemben del demokracije, a v trenutku, ko postane nasilje, postane napad na demokracijo,” je dejal. Poslanka SDS Elena Zavadlav Ušaj pa je omenila današnje srečanje predsednika republike Boruta Pahorja z Zoranom Stevanovićem. Alenka Jeraj pa je obsodila današnji prihod Jaše Jenulla v državni zbor. “Vsak neprijavljen shod bi moral biti razpuščen,” je dejala in se vprašala, kaj počneta upravna enota in policija.
Iva Dimic (NSi) pogreša skupno stališče politike: ničelna toleranca do takih dogodkov. Zavzemati bi se morali za človekovo dostojanstvo, varnost, svobodo in pravičnost, je dejala poslanka. “Smo v državi, kjer so volitve legitimne ali kjer vlada ulica?” je vprašala poslanka. Vsakič, ko si želi, da bi oblast prevzela desnica, se boji protestov, je dejala. Težave ne vidi v ukrepih, ampak v tem “kdo je na oblasti”.
Tudi poslanka NSi se je dotaknila sobotnega shoda. Sobotni shod je bil prijavljen v skladu z vsemi predpisi, je povedala. Skupina protestnikov, z neprijavljenim shodom, je blokirala v naprej organiziran shod, je opisala dogajanje in to potezo označila kot agresivno. Spomnila je, da so bili nedavno rumeni jopiči odstranjeni iz Prešernovega trga, saj naj bi to zahtevali udeleženci.
Opozicija o vzrokih za nezadovoljstvo prebivalcev
Predrag Baković (SD) se sprašuje, kateri pravni red velja v Sloveniji. Spomnil je na neustavne odloke, nefinanciranje STA in neimenovanje evropskih delegiranimi tožilci. “Če zahtevamo zaščito pravnega reda, se mora vladajoča politika najprej sama držati pravil,” je dodal.
Koalicijska stran se je na očitke odzvala predvsem z navedbami, da nobeno nasilje ni sprejemljivo in da v času prvih protestov navedenih težav še ni bilo.
Sobotni shod je bil nenasilen, je na očitke koalicijskih predstavnikov odgovoril Željko Cigler iz Levice, ki je spomnil tudi na prihod Hojsa na enih izmed protestov. “Ljudje so bili dobesedno potisnjeni na ulice. Pika na i je bil PCT oziroma PC pogoj,” je opisal razmere in prepoznal vzroke za nezadovoljstvo prebivalcev.
Tudi Cigler se je obregnil ob vladno nespoštovanje zakonov, ki jih je naštel Baković ter dodal napade na medije, sodstvo in druge neodvisne organe. “To so kaotične razmere, ki jih vlada na eni strani ustvarja namerno, na drugi pa so posledica nesposobnosti spopadanja z epidemijo,” je dejal. Na očitke o udeležbi politikov na shodu pa je odvrnil, da imajo tudi oni pravico do javnega izražanja mnenja. Poudaril je, da ima koalicija na današnjih odborih večino.
“Vi ste ovirali svobodo izražanja javnega mnenja,” je odgovoril Grims. Izpostavil je zapis na enem izmed transparentov na sobotnem shodu: kamne v roke. “Jaz sem bil tam in vem, kako je bilo,” je rekel in shod nasprotnikov označil za nasilnega.
Andrej Rajh (SAB) je obsodil nasilje na protestih in spomnil, da je 75 petkovih protestov potekalo brez nasilja. “Pomembno je, da poiščemo vzročno-posledične povezave,” je dejal. Spomnil je, da je nasilne proteste leta 2012 organizirala članica SDS. Navedel pa je, da je bil Stevanović član SNS in je z Grimsom sodeloval na okroglih mizah, prav tako se je družil z Andrejem Šiškom – vodjo štajerske varde. Pomembno je ugotoviti, kdo podpira te protestnike, je dejal. Meni, da gre za prekrito rojevanje politične opcije v luči prihajajočih volitev.
Glede prepovedi shodov je Rajh dejal, da si želi, da neprijavljenih shodov ne bi bilo. “Dokler ne bomo odpravili vzrokov in identificirali provokatorjev, ne razumem namenov sklepov,” je rekel.
Dušan Šiško je odvrnil, da so Stevanovića leta 2018 iz SNS izključili.
Z Grimsom se strinjam, da smo v stanju popolnega absurda, je povedal Rudi Medved (LMŠ) in se odzval na javno razčiščevanje med tožilstvom in policijo na tej seji, kdo je pristojen za kaj. Meni, da je današnja seja nadaljevanje pritiska na sodstvo in policijo. “Odkrito se zavzemate za prepoved pravice do zbiranja in združevanje,” je SDS očital poslanec.
Medved smisel današnje seje vidi v aktivaciji 9. člena zakona o nalogah policije, kar je Hojs že napovedal. Člen, ki še nikoli ni bil aktiviran, določa, da lahko minister policiji naloži, da prepove gibanje na določenem območju. Spomnil je, da je policija že narobe presodila proteste, in dodal: “In zdaj naj ti strokovnjaki utemeljujejo aktivacijo člena, ki je izrazito represivne narave!” Posvaril je pred opletanjem s tem členom vse po vprek.
Hojs je na to odgovoril, da je bil zakon spremenjen in da minister predlaga vladi, ki nato to sprejme.
V prestolnici več neprijavljenih protestov
V SDS pojasnjujejo, da so se za zahtevo odločili zaradi številnih neprijavljenih protestov, ki se odvijajo v prestolnici. Ti so se pojavljali že pred sestavo trenutne vlade in se nadaljevali v času najbolj zaostrene epidemije covida-19, pri čemer so na protestih vzklikali grožnje s smrtjo predsedniku vlade Janezu Janši in privržencem SDS. Nedavno pa so se protesti spremenili tudi v nasilne izgrede.
Čeprav protesti nimajo prijaviteljev, je po navedbah SDS jasno, da jih organizirajo določeni javno izpostavljeni posamezniki. Ob tem so omenili stranko Resni.ca kranjskega politika Zorana Stevanovića ter Jašo Jenulla kot organizatorja petkovih kolesarskih protestov. Na pozive različnih skupin pa so se odzvali tudi člani različnih kriminalnih združb, ki jih je mogoče videti na nezakonitih shodih, so zapisali.
Pristojne pozivajo k uvedbi postopkov zoper organizatorje protestov
Odbora za notranje zadeve in za pravosodje sta na današnji skupni seji pristojne organe pozvala, naj nemudoma ukrepajo zoper organizatorje neprijavljenih shodov in nasilne protestnike v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in obveznostmi.
Upravno enoto Ljubljana pa so s sklepom pozvali, da čim prej sprejme odločbo o prepovedi organiziranja shodov, zajetih v 6. členu zakona o javnih zbiranjih. Ta določba med drugim predvideva to možnost za shode, na katerih naj bi se izvajala kazniva dejanja oziroma naj bi se na njih pozivalo k izvajanju kaznivih dejanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje