Seja državnega zbora, poslanec pa na dopust

Po razkritju, da podjetje poslanca Resnice Borisa Mijiča Progros bivšim delavcem in državi dolguje več deset tisoč evrov, se je Mijič vse do sredine prejšnjega tedna skrival pred javnostjo. Med drugim se je odpravil na dopust.

Na predlogu dnevnega reda zadnjih dveh izrednih sej državnega zbora je bila zahteva poslancev Svobode in Levice za ustanovitev preiskovalnih komisij, ki bi pod drobnogled vzeli zadevo Black Cube in domnevno nedovoljeno financiranje političnih strank. Čeprav ustava določa, da je treba parlamentarno preiskavo odrediti, če to zahteva tretjina poslancev, so se koalicijske stranke in njim zvesta stranka Resnica spoštovanju ustave izognile tako, da niso potrdile dnevnega reda seje.

Ob tem pa je zbodlo v oči, da je pri za opozicijo tako pomembnih glasovanjih manjkalo kar nekaj poslancev opozicije. Tako sta bila konec junija na dopustu predsednik Gibanja Svoboda in nekdanji premier Robert Golob ter prvak SD in bivši gospodarski minister Matjaž Han, v petek pa nekdanja ministrica za infrastrukturo iz vrst Svobode Alenka Bratušek.

Ob omenjenih dogajanjih se postavlja vprašanje, kako je urejen dopust poslancev. Kot je znano, so parlamentarne počitnice, med katerimi ni rednih sej državnega zbora in delovnih teles, med 15. julijem in 1. septembrom ter med 20. decembrom in 10. januarjem. V tem času je sicer možna kakšna izredna seja, v glavnem pa v državnem zboru vlada zatišje. Zato bi bilo pričakovati, da poslanci dopust koristijo v času parlamentarnih počitnic.

Določil o času koriščenja dopusta ni

Vendar pa določil, ki bi to urejala, ni. Tako po navedbah državnega zbora ni razlike, če poslanec dopust koristi, ko poteka seja parlamenta ali seja delovnega telesa, katerega član je, ali če ga koristi v dnevih, ko teh sej ni. V skrajnem primeru bi se torej lahko zgodilo, da bi poslanec celoten dopust porabil izven časa parlamentarnih počitnic, v drugi polovici julija in v avgustu pa bi si počitniško življenje privoščil brez koriščenja dopusta.

V poslanskih skupinah sicer zatrjujejo, da njihovi poslanci večino dopusta porabijo v času parlamentarnih počitnic oziroma da v tem času koristijo vsaj daljši desetdnevni dopust skupaj. Nekaj dni pa si prihranijo še za ostali del leta: bodisi imajo kakšne nujne opravke, bodisi želijo z otroki preživeti prvomajske in jesenske šolske počitnice, bodisi nameravajo obiskati kakšen del sveta, za obisk katerega čas parlamentarnih počitnic ni najbolj primeren. Ob tem v poslanskih skupinah poudarjajo, da je vsekakor zaželeno, da so poslanci na sejah državnega zbora navzoči - še zlasti, če gre za kakšna pomembna glasovanja in bi lahko bila odsotnost odločilna za njihov izid.

Kot določa sklep o kriterijih za odmero dopusta, ki ga je sprejela parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK), je poslanec o izrabi dopusta dolžan obvestiti strokovno službo MVK. A se ta seveda v odločitev poslanca, kdaj bo koristil dopust, ne vtika. Še pred omenjenim obvestilom, pa naj bi po nenapisanih pravilih z odhodom poslanca na dopust soglašal vodja njegove poslanske skupine. A nam je več bivših in sedanjih vodij poslanskih skupin dejalo, da se ne spomnijo, da bi dopust komu zavrnili – včasih so sicer izrazili nezadovoljstvo nad poslančevo izbiro datuma, a so na koncu vendarle prikimali.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, ki je bil na čelu največje poslanske skupine že del prejšnjega mandata, pa pravi, da je dopust doslej mnogim zavrnil. To se je po njegovih navedbah še zlasti pogosto dogajalo v času, ko je bila Svoboda v koaliciji in je bila navzočnost nujna, da so spravili pod streho vladne projekte.

"Ljudi se s podtonom spodbuja, da tedaj, ko so seje državnega zbora, dopusta ni," je navedel Sajovic. Ob tem pa izpostavil dve težavi. Prva nastopi, ko je dopust že potrjen, potem pa je sklicana izredna seja državnega zbora. Druga pa, če se poslanec želi udeležiti dogodka v tujini, ki je enkraten in neponovljiv. Tedaj pa je – tako Sajovic – v poslanski skupini usklajevanja več, a "ni nikoli nobene drame".

Koliko dopusta pripada poslancem?

Po že omenjenem sklepu MVK se letni dopust poslanca "odmeri glede na delovno dobo, zahtevnost dela, dolžnosti v državnem zboru, starost, zdravstvene in druge okoliščine". Glede na delovno dobo ima od 20 do 26 dni letnega dopusta, 26 dni v primeru, če ima več kot 24 let delovne dobe.

Dodatnih osem dni poslancu pripada zaradi zahtevnosti dela. Še nekaj dni dopusta mu prinesejo dolžnosti pri opravljanju funkcije v parlamentu: predsedniku državnega zbora pet dodatnih dni, podpredsednikom DZ, predsednikom delovnih teles in vodjem poslanskih skupin štiri dni, namestnikom vodij poslanskih skupin in podpredsednikom delovnih teles pa tri oziroma dva dneva.

Do treh dodatnih dni letnega dopusta ima poslanec pravico zaradi zdravstvenega stanja, kot je kronična ali druga daljša bolezen. Po pet dodatnih dni mu pripada, če je dopolnil 50 let starosti, če ima najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali je invalid, če neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do enega dodatnega dneva je – tako kot vsi delavci – upravičen za vsakega otroka, mlajšega od 15. let.

Ne glede na vse omenjene možnosti pa poslanec po zakonu o poslancih več kot 40 dni letnega dopusta ne more koristiti. Lahko pa porabi še do skupaj največ sedem dni izrednega plačanega dopusta zaradi osebnih okoliščin. Zgornja meja sedmih delovnih dni je enaka kot v zakonu o delovnih razmerjih, medtem ko je nabor upravičenih razlogov širši in je primerljiv z ureditvijo, ki velja za javne uslužbence.

V izjemnih primerih – med drugim zaradi sodelovanja na seminarjih, kongresih in drugih oblikah delovanja, katerih vsebina ni povezana z delom v državnem zboru - pa se lahko predstavniku ljudstva odobri še do 30 dni izrednega dopusta. O dodelitvi te pravice odloča mandatno-volilna komisija.

Po številu dni porabljenega dopusta vodi Žan Mahnič

Poslanci so sedanji mandat nastopili 10. aprila, tisti, ki so nadomestili nove ministre in državne sekretarje, še kasneje. Skoraj polovica sedanjih poslancev je v parlamentu sedela že ob koncu prejšnjega mandata.

Kot so za N1 pojasnili v državnem zboru, je tistim, ki v letošnjem letu nepretrgoma opravljajo poslansko funkcijo, odmerjen letni dopust za celotno leto, medtem ko je novoizvoljenim poslancem v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in zakonom o poslancih odmerjen sorazmerni del letnega dopusta glede na obdobje opravljanja poslanske funkcije. Vendar pa ima novoizvoljeni poslanec pravico do koriščenja neizrabljenega dopusta pri prejšnjem delodajalcu, če predloži njegovo potrdilo in je bil delodajalec Republika Slovenija.

Iz poimenskega seznama odmerjenega in izrabljenega letnega dopusta za leto 2026, ki nam ga je sredi prejšnjega tedna posredoval državni zbor, je razvidno, da pripada 40 dni dopusta 31 poslancem, med njimi tudi bivšemu premierju Robertu Golobu ter nekdanjim ministrom Alenki Bratušek, Matjažu Hanu, Borutu Sajovicu in Mateju Arčonu. Do najmanj letnega dopusta – 17 dni – pa je upravičen Andrej Černigoj (NSi), ki je kot nadomestni poslanec v poslanske klopi sedel sredi junija. 

In koliko odmerjenega letnega dopusta so sedanji poslanci že porabili? Sodeč po omenjenem seznamu DZ je rekorder z enajstimi dnevi poslanec SDS Žan Mahnič, z desetimi dnevi pa mu sledi poslanec SD Damijan Bezjak Zrim. Boris Mijič je od 23 dni sorazmernega dela letnega dopusta, do katerih je upravičen v letošnjem letu, doslej koristil osem dni in mu jih torej ostaja še 15. To pomeni, da bi moral biti Mijič pretežni del parlamentarnih počitnic deloven.

Pri Robertu Golobu pa je v seznamu navedeno, da ni porabil še nobenega dneva letošnjega dopusta. Kot so nam dejali v poslanski skupini Svoboda, je konec junija, ko je državni zbor z zavrnitvijo dnevnega reda (prvič) onemogočil ustanovitev preiskovalnih komisij o zadevi Black Cube in domnevnem nedovoljenem financiranju strank, Golob koristil še lanski dopust.