Med idejami Resnice za zdravstvo tudi boni za osebnega zdravnika. Kako bi to izvedli, ni jasno

Iz Resnice so sporočili, da so vložili dva predloga zakonov: novelo zakona o pacientovih pravicah (ZPacP-1) in predlog zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev (ZJDIZS). Predlogi sprememb sicer še niso objavljeni na spletnih straneh državnega zbora.

"Prvi govori o človeku, ki zboli, drugi pa govori o ljudeh, ki zanj poskrbijo, ko se rodi, zboli ali ko se poslavlja," je po vložitvi zakonodajnih predlogov dejala članica Resnice, ginekologinja Sabina Senčar.

S spremembami zakona o pacientovih pravicah želijo po besedah Senčar doseči, da bi ljudje do zdravljenja in nege prišli pravočasno. "Ne plačujemo obveznega zdravstvenega zavarovanja, da nas uvrstijo v to ali ono čakalno vrsto, temveč da pridemo do zdravljenja in nege, ko to potrebujemo."

Pri spremembi zakona o javnem dopolnilnem izvajanju zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev pa želijo po besedah Senčar bolj pravično ovrednotiti delo tistih, ki skrbijo za nas, ko zbolimo.

Zahvalila se je vsem pacientom in delavcem v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah, ki so po njenih besedah pomembno prispevali k pripravi zakonov. "Brez njih ta dva predloga zakonov ne bi bila vložena," je dodala.

Kakšne spremembe predlagajo

V stranki želijo med drugim uvesti zdravstveni bon, ki bi bil namenjen ljudem brez osebnega zdravnika. "Če vam Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v 30 dneh v bližini doma (25 kilometrov) ne najde zdravnika, boste prejeli bon. Tega boste lahko unovčili pri katerem koli zdravniku (tudi zasebniku), ki bo s tem prevzel polno vlogo vašega osebnega zdravnika – od predpisovanja receptov do vodenja bolniških," so navedli v Resnici.

Napovedujejo konec preskakovanja vrst

Obenem želijo zakonsko določiti najdaljše dopustne roke za čakanje na zdravstvene storitve. "Če vam država pravočasno ne zagotovi termina, vam bo sistem (’aktivni navigator’) samodejno poiskal tri najhitrejše izvajalce," opisujejo. Kako naj bi to delovalo, še ni jasno.

V Resnici poudarjajo tudi, da "kdor ima denar, ne sme več preskakovati tistih, ki v vrstah pošteno čakajo" in napovedujejo, da samoplačniške storitve ne bodo več vstopnica za privilegije v javnem sistemu. "Uvajamo ostro mejo: kapacitete, oprema in delovni čas morajo biti popolnoma ločeni. Konec je brezplačne rabe aparatov v javnih bolnišnicah za zasebne zaslužke – uporaba javne opreme se bo strogo nadzirala in obračunala po polni lastni ceni," so zapisali.

To področje sicer ureja v času prejšnje vlade sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki je zaostrila ločevanje javne in tržne zdravstvene dejavnosti ter določila strožja pravila glede uporabe javnih zmogljivosti in opreme za samoplačniške storitve.

Nekatere zavarovalnice ponujajo dodatna zdravstvena zavarovanja, ki zavarovancem omogočajo hitrejši dostop do specialistov in preiskav, a pri zasebnih izvajalcih, ne znotraj javnega zdravstva.

Na področju kadrov Resnica predlaga uvedbo nove oblike dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev. Ti bi lahko opravljali dodatno delo za višje plačilo, vendar izključno znotraj javne mreže.

Kaj konkretno ima Resnica v mislih, ni povsem jasno, saj je tudi na tem področju lani uveljavljeni ZZdej določil, da lahko zdravstveni delavec, zaposlen v javnem zavodu, po predhodnem soglasju delodajalca dodatno dela le pri izvajalcih v mreži javne zdravstvene službe, ne pa več pri zasebnikih brez koncesije. Prav tako je omenjena novela določila dodatno plačilo za tovrstno delo.

Resnica z zakonsko spremembo predlaga še, da bi bilo delo več kot 48 ur tedensko možno le ob pisni privolitvi posameznika, ki bi jo lahko umaknil kadarkoli.

Tudi namen tega predloga ni povsem jasen, saj že veljavni zakon o delovnih razmerjih in evropska direktiva o delovnem času določata, da lahko delavec dela več kot povprečno 48 ur na teden le, če s tem pisno soglaša.

Zakon predvideva tudi posebni odškodninski sklad za paciente, ki bi utrpeli škodo pri zdravljenju. "Včasih pride do napake, tudi če je bilo vse narejeno tako, kot je treba. Ni treba vedno iskati krivca, saj se to lahko vleče več let. Mislimo, da je prav, da se pacientu iz nekrivdnih razlogov ponudi neka odškodnina. V sklad bi nekaj malega vplačevali vsi zdravstveni zavodi," je na kratko zamisel opisala Senčar.

"Zaenkrat kaže, da imamo podporo"

Sicer ni jasno, kako realne in izvedljive so zares predlagane rešitve. Senčar je zatrdila, da so se o predlogu zakonov že pogovarjali z drugimi parlamentarnimi strankami in tudi z ministrstvom za zdravje. "Zaenkrat kaže, da imamo podporo," je dodala.

Z vprašanji o izvedljivosti predlaganih ukrepov smo se obrnili na ministrstvo za zdravje in ZZZS.

"S predlogi zakonov nismo seznanjeni in jih ne moremo komentirati. Mnenja k predlogom zakonov, ki se nanašajo na obvezno zdravstveno zavarovanje, ZZZS podaja v rokih, ki so določeni za javno razpravo oz. za njihovo obravnavo v zakonodajnem postopku, pri čemer mnenja praviloma sprejema Upravni odbor ZZZS ali Skupščina ZZZS," so za N1 pojasnili na ZZZS.

Odgovore ministrstva za zdravje objavimo, ko jih prejmemo.