Nesprejemljivo je, da znanstveni inštituti nastajajo na podlagi političnih odločitev in tako jemljejo sredstva ostalim raziskovalcem. To je eno od ključnih sporočil današnjega Shoda za znanost, na katerem so se znanstveniki zbrali, da bi opozorili na nesprejemljivo ravnanje trenutne oblasti, pa tudi že dlje časa trajajoče težave slovenske znanosti.
Na Kongresnem trgu pred ljubljansko univerzo so se zbrali raziskovalke in raziskovalci in opozorili na nepremišljeno ustanavljanje novih javnih raziskovalnih zavodov, ki ne izpolnjujejo uveljavljenih meril kakovosti. V zadnjem času je namreč vlada sprejela vrsto odločitev, s katerimi je ustanovila nove javne raziskovalne zavode ali pa dosedanje zasebne visokošolske in raziskovalne institucije, ki jih vodijo njim bližnji kadri, pripojila na državne jasli.
Znanstveniki so pripravili devet zahtev. Prva je upoštevanje in avtonomija znanosti, ki jo lahko omogoči učinkovito in politično neodvisno vodstvo Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS). Ta je ena od institucij, ki si jo želi podrediti trenutna oblast. Med zahtevami sta tudi transparentna delitev raziskovalnih sredstev in evropsko primerljivo ocenjevanje raziskovalnih organizacij.
“V zadnjih tednih se vršijo prelomne spremembe v visokošolskem in raziskovalnem prostoru, napovedujejo pa se še dodatne. Te spremembe se dogajajo mimo univerz in inštitutov, mimo ustaljenih postopkov, predvsem pa mimo standardov zannstvene odličnosti, v nekaterih primerih pa celo mimo zakonsko predpisanih pogojev,” je poudaril rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič in dodal, da imajo “dovolj pretvez, da bo tovrstno drobljenje visokošolskega prostora dvigovalo kvaliteto in prispevalo k uravnoteženemu regionalnemu razvoju.”
Spomnimo, gre za: Visoko šolo za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki je osebni projekt kmetijskega ministra iz vrst NSi Jožeta Podgorška in so jo poslanci pred slabega pol leta preoblikovali v javni zavod ter zagotovili financiranje iz državnega proračuna; nato Pomursko akademsko-znanstveno unijo, na čelu katere je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec in so ji s posebnim zakonom zagotovili 100.000 evrov proračunskega denarja letno; nov javni raziskovalni zavod Rudolfovo Novo mesto, ki mu je vlada za prvi dve leti delovanja namenila skupaj 5,2 milijona evrov, vršilec dolžnosti direktorja zavoda pa je postal zvesti podpornik SDS Borut Rončević. Na današnji seji je opozicija preprečila namero vlade, da bi novomeško fakulteto za industrijski inženiring (FINI) preoblikovali iz zasebnega v javni zavod.
“Odhajajo najboljši”
Med zahtevami današnjega shoda je tudi ureditev plačnih nesorazmerij in dvig plač mladih znanstvenikov in strokovnih delavcev. “Sem mlada raziskovalka, ki si želi kariere in prihodnosti v znanosti, zato je zame nujno, da je znanost spoštovana, razumljena in financirana,” pravi mlada raziskovalka z Nacionalnega inštituta za biologijo Mojca Juteršek. “Nesprejemljivo je, da se ti standardi znižujejo, še posebej če se znižujejo v primerjavi z drugimi evropskimi inštituti, s katerimi tekmujemo za financiranje in projekte.”
Znanost je namreč podlaga za dobro delovanje celotne družbe. “Ko bo znanost delovala, bomo tudi bolje živeli,” je dejal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. “Češka, Poljska, Estonija so bile države, ki smo jih še pred nekaj leti gledali zviška. Danes so nas prav po zaslugi vlaganj v razvoj že prehitele po kupni moči,” je v govoru povedal rektor ljubljanske univerze Majdič.
“Največji problem slovenske znanosti je, da ljudje odhajajo v tujino. Mladim se ne omogoči stabilnih zaposlitev, zato v prelomnem trenutku v karieri, v najboljšem trenutku, vse pogosteje rečejo, da gredo drugam. Nekam, kjer imajo več stabilnosti. In stabilnost je povezana s financiranjem,” pove Dan Podjed raziskovalec ZRC SAZU in profesor na Filozofski fakulteti. “V mlade se vlaga premalo, vlaga pa se v nove inštitute, ki zdaj nastajajo, namesto da bi se ta sredstva namenjala ljudem. Tistim, ki so se že izkazali v karieri. V tujino gredo ne gredo najslabši, ampak najboljši raziskovalci z največjim potencialom, ki ga Slovenija žal izgublja.”
Da je na shod prišel, ker ga moti politično vpletanje v raziskovalno dejavnost, kjer se hoče “razmetavati denar”, nam je povedal Matej Kolarič. Opozarja, da nas druge države prehitevajo, ker “resne države namenjajo znanosti resen denar, mi pa ne” ter da bo ta problem z leti le še hujši. Je biokemik in dela kot mladi raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan. “Jaz sem skromen človek, meni je 1000 evrov na mesec v redu plača, je pa res, da če nimaš stanovanja, kot je v mojem primeru, ne vem, kako si lahko v življenju karkoli ustvariš. In potem resno razmišljaš, da bi se prodala farmaciji, namesto da bi delal v raziskavah in znanosti, čeprav si tega želiš.
Med zahtevami znanstvenikov sta še samostojno ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter kultura dialoga, temelječa na soočenju preverljivih dejstev.
Reportažo s shoda za znanost si lahko ogledate v videu na vrhu članka.
Spremljajte volitve 2022 na n1info.si. #volitve #volitve2022 #n1slovenija.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje