Skoraj tri tisoč polnoletnim državljanom odvzeta volilna pravica

Volilna skrinjica, referendum
Borut Živulovič /BOBO

V Sloveniji je na podlagi invalidnosti skoraj tri tisoč osebam odvzeta volilna pravica, kar je po oceni zagovornika načela enakosti v nasprotju s Konvencijo o pravicah invalidov. Število teh je v zadnjih dveh letih naraslo za skoraj devetsto, saj gre odvzem volilne pravice zelo pogosto z roko v roki z odvzemom poslovne sposobnosti. V Zvezi Sonček so vložili predlog za spremembo zakonodaje, po kateri takšni odvzemi ne bi bili več mogoči. Volilna pravica je namreč temeljna človekova pravica, ki jo zagotavlja ustava, opozarjajo.

V Zvezi društev za cerebralno paralizo Sonček so na današnji novinarski konferenci opozorili, da zakon o volitvah v državni zbor diskriminira osebe z oviranostmi ter je v nasprotju z ustavo in z mednarodno konvencijo o pravicah invalidov.

Zakon namreč omogoča, da sodišče polnoletni osebi, ki jo postavi pod skrbništvo in ugotovi, da “ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev”, odvzame pravico voliti in biti voljen v državni zbor.

Na takšni osnovi je volilna pravica trenutno odvzeta 2929 polnoletnim državljanom Slovenije, je opozoril direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik. V državni zbor, v urad predsednika vlade in v urad predsednika republike so zato v ponedeljek vložili pobudo in predlog za ustrezno spremembo zakonodaje. Poslali so ju tudi vsem parlamentarnim strankam.

“Pred dnevi smo podali pisno pobudo za spremembo 7. člena zakona o volitvah v državni zbor. S pobudo predlagamo, da se ta pravica ne odvzema več nikomur. Ker je zapisana v ustavi, se nam zdi pomembno, da jo imajo zagotovljeno vsi državljani, ki jo nato lahko izvajajo po lastni presoji,” je poudaril Suhadolnik.

7. člen zakona o volitvah v državni zbor

Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pravice voliti in biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je dopolnil osemnajst let starosti, pa je sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo odločilo, da ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

Sodišče ob njegovi postavitvi pod skrbništvo posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen.

(…)

V Sončku zato predlagajo, da se drugi in tretji odstavek, ki se nanašata na odvzem volilne pravice, črtata. “Ker mednarodna konvencija o pravicah invalidov določa, da je pravna sposobnost osebe z oviranostjo zagotovljena v celoti, in ker tudi slovenska ustava nikjer ne določa, da se volilna pravica lahko omeji, smo prepričani, da je naša pobuda, da imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico, legitimna, človeška, tudi etična. S tem priznavamo vsakomur v državi, da je enakopraven in polnopraven član družbe,” je še poudaril Suhadolnik.

Kdo zares v polnosti razume pomen volitev in kako to dokazati

Težava je predvsem v tem, da gre odvzem volilne pravice skoraj vedno z roko v roki s postavitvijo osebe pod skrbništvo, je v pogovoru za N1 še pojasnil direktor Sončka. Na vprašanje, ali sodišče posebej ugotavlja, ali je oseba “sposobna razumeti pomen, namen in učinek volitev”, Suhadolnik odgovarja: “Ali res vsi v polnosti razumemo pomen volitev? To sploh ni vprašanje. Tega vprašanja ni dopustno postavljati. Ta človekova pravica je zapisana v ustavi.”

Sogovornik ob tem opozarja, da se stanje na področju odvzemov volilne pravice očitno poslabšuje, kar je v nasprotju s trendom v zahodnoevropskih državah. Maja 2019 je bila volilna pravica odvzeta 2035 državljanom, 3. januarja letos, ko je ministrstvo za notranje zadeve Sončku posredovalo aktualne podatke, je bilo teh oseb že 2929. “V dveh letih in pol smo ’pridelali’ skoraj devetsto odvzemov volilne pravice,” opozarja sogovornik.

Že leta 2019 so trije uporabniki Sončka, ki jim je bila volilna pravica odvzeta, sprožili postopke za vpis v volilne imenike, saj so želeli glasovati na evropskih volitvah. Takrat sicer niso bili uspešni, eden od primerov pa je trenutno v fazi revizije pred vrhovnim sodiščem. “Vrhovno sodišče je sklenilo, da se revizija dopusti glede vprašanja, ali imajo vsi polnoletni državljani volilno pravico voliti poslanke in poslance v Evropski parlament, ne glede na morebitno invalidnost in ne glede na morebitne odločitve sodišč na podlagi drugega in tretjega odstavka 7. člena zakona o volitvah v DZ,” še pojasnjuje Suhadolnik.

Sodišče štiri leta pozneje odvzelo volilno pravico

Ko je s postavitvijo pod skrbništvo poslovna sposobnost – in z njo pogosto volilna pravica – odvzeta, jo je v praksi tako rekoč nemogoče ponovno pridobiti, opozarjajo sogovorniki, ki se ukvarjajo s pravicami invalidov. Brez volilne pravice je tako ostala tudi marsikatera oseba s cerebralno paralizo, ki je ovirana zgolj motorično ali govorno, ne pa tudi intelektualno.

V uradu varuha človekovih pravic so leta 2011 obravnavali primer, ko je okrožno sodišče štiri leta po tem, ko je podaljšalo roditeljsko pravico staršev (oz. osebo postavilo pod skrbništvo) izdalo dopolnilni sklep o odvzemu volilne pravice. Ta naj bi iz izreka prvotne odločbe pomotoma izpadel. Starša se z odvzemom volilne pravice nista strinjala, saj naj bi njun otrok redno spremljal dnevna poročila, bral časopise in kazal zanimanje za politično dogajanje, poleg tega pa je že volil na državnozborskih in predsedniških volitvah. Iz izdanih sklepov ni bilo razvidno, da bi sodišče v dokaznem postopku posebej ugotavljalo, ali je otrok sposoben razumeti pomen, namen in učinek volitev, so takrat zapisali pri varuhu.

Odvzemanja poslovne sposobnosti sploh ne bi smelo biti več, ampak bi osebe morali postaviti pod skrbništvo zgolj za določene zadeve, kjer bi lahko ravnali v lastno škodo, je prepričan Suhadolnik. “Kako naj bi drugi ljudje vedeli, kaj je za takšno osebo najbolje? Dolžni smo samo preprečiti tisto, kar bi lahko ogrozilo njeno zdravje, življenje ali povzročilo drugo nepopravljivo škodo. Če pa gre za odločitve, ki niso življenjsko ali drugače ogrožajoče, jih lahko oseba sprejme sama. Samo pomislimo, koliko ljudi zapije ali zakocka svoje premoženje. Bomo tudi njim poskusili preprečiti takšna dejanja vnaprej?” se sprašuje Suhadolnik.

Invalidi
Srdjan Zivulovic/Bobo

Zagovornik enakosti za to, da se odvzeta pravica vrne

Odvzemom volilne pravice nasprotuje tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. V letnem poročilu za leto 2019 je ocenil, da so “z vidika osebnega dostojanstva ti odvzemi volilne pravice ponižujoči in pomenijo nekakšen izbris iz politične in državljanske skupnosti”, opozoril pa je tudi na posledice za “druge pravno varovane temeljne vrednote v okviru evropske volilne dediščine, načel pravne države ter vladavine prava, ki so temelj demokratične družbe”. Navsezadnje bi po njegovi oceni lahko takšno izključevanje postavilo pod vprašaj samo zakonitost volitev. Število onemogočenih volivcev na volitvah v Evropski parlament maja 2019 je bilo tako visoko, da bi – če bi imeli možnost glasovati – lahko odločilno vplivalo na dodelitev posameznega mandata za poslanca ali poslanko EP, je še navedel v poročilu.

Priporočili, da se odvzeme volilne pravice opusti, volilno pravico tistim, ki jim je bila odvzeta, pa vrne, je podal tudi ob javni razpravi ob noveli Zakona o lokalnih volitvah ter Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v decembru 2020.

Stališče zagovornika je skladno s Konvencijo o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala aprila 2008 in ki od januarja 2011 zavezuje tudi EU, so zapisali v njegovem uradu. Odvzem volilne pravice namreč pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi invalidnosti.

29. člen Konvencije o pravicah invalidov:

Sodelovanje v političnem in javnem življenju

Države pogodbenice zagotavljajo invalidom politične pravice in možnost, da jih uživajo enako kot drugi, in se zavezujejo, da:

a) invalidom enako kot drugim zagotavljajo, da učinkovito in polno sodelujejo v političnem in javnem življenju neposredno ali s svobodno izbranimi zastopniki, vključno s pravico in možnostjo, da volijo in so izvoljeni, med drugim tako, da:

  • zagotavljajo, da so volilni postopki, sredstva in gradivo ustrezni, dostopni, lahko razumljivi in uporabni;
  • varujejo pravico invalidov, da na volitvah in referendumih volijo tajno in brez zastraševanja, kandidirajo na volitvah in učinkovito opravljajo naloge in javne funkcije na vseh ravneh oblasti ter jim po potrebi omogočajo uporabo podpornih in novih tehnologij;
  • invalidom kot volivcem zagotavljajo svobodno izražanje volje in jim v ta namen po potrebi in na njihovo zahtevo pri izražanju volje na volitvah omogočajo pomoč osebe po njihovi izbiri;

b) dejavno spodbujajo ustvarjanje okolja, v katerem lahko invalidi učinkovito in polno sodelujejo pri upravljanju javnih zadev brez diskriminacije in enako kot drugi, ter spodbujajo njihovo sodelovanje pri javnih zadevah, kar vključuje tudi:

  • sodelovanje v nevladnih organizacijah in združenjih, ki delujejo v javnem in političnem življenju države, ter pri dejavnostih in upravljanju političnih strank;
  • ustanavljanje in vključevanje v invalidske organizacije, ki zastopajo invalide na mednarodni, državni, regionalni in lokalni ravni.

O nedopustnosti takšnih odvzemov se je med drugim izrekel tudi Komisar za človekove pravice Sveta Evrope, ki je dejal, da v skladu s konvencijo ni prostora za postopke, v katerih bi sodniki ali zdravniki ocenjevali volilno sposobnost ljudi in omogočali odvzem volilne pravice, zlasti zato, ker takšni postopki niso predvideni za osebe brez invalidnosti.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) pa je ob zadnjem nadzoru slovenskih parlamentarnih volitev leta 2018 opozorila, da slovenska pravna ureditev omogoča odvzeme volilne pravice zaradi duševnih motenj, “kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi”, še opozarja zagovornik.

Varuh bolj zadržan

Varuh človekovih pravic Peter Svetina medtem ocenjuje, da je razprava o različnih vidikih te tematike “izjemno pomembna”, a da glede na prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) odvzem volilne pravice v sodnem postopku sam po sebi še ni v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

V tej luči je po mnenju varuha pomembna lanskoletna sodba ESČP proti Španiji, ki ima podobno ureditev kot Slovenija. V njej ESČP ni ugotovilo kršitev Konvencije o pravicah invalidov. “Seveda pa je treba vse napore usmerjati v ureditev, ki sodelovanja invalidov v političnem in javnem življenju ne bi omejevala, pač pa spodbujala in oblikovala pogoje za njegovo izvrševanje,” so zapisali v uradu varuha.

Omenjena sodba ESČP je sicer naletela na ostre odzive organizacij za zagovorništvo pravic invalidov na evropski ravni. Posebni poročevalec OZN za pravice invalidov Gerard Quinn je ocenil, da gre za razočaranje in korak nazaj v času, ko si po drugi strani prizadevamo za vključevalno izobraževanje otrok z oviranostmi.

Preberite še: