Skupina pravnikov opozarja, da novela zakona o parlamentarni preiskavi ne bi smela obveljati

Skupina pravnikov ljubljanske in mariborske pravne fakultete je v javnem pismu opozorila na nižanje standardov pri izvajanju parlamentarnih preiskav. "Čeprav zakon o parlamentarni preiskavi ni idealen, pa novela njegove probleme samo poglablja in ne bi smela obveljati," so prepričani.
Oglaševanje
V nedeljo bodo volivci na zakonodajnem referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi novela zakona o parlamentarni preiskavi. Skupina devetih vidnih pravnikov z ljubljanske in mariborske fakultete je do novele kritična.
V pismu so spomnili, da ustava in zakon dajeta poslankam in poslancem pri preiskovanju zadev javnega pomena smiselno enaka pooblastila, kot jih imajo pravosodni organi. "Vendar so poslanci pri izvajanju parlamentarnih preiskav ta okvir večkrat prekoračili," so prepričani.
Izpostavili so tri probleme, ki jih novela še dodatno poglablja. Prvi je, da veljavni zakon ne zmanjšuje učinkovitosti preiskave, novela pa bistveno zmanjšuje učinkovitost pravnega varstva preiskovancev in drugih prizadetih. Ob tem so omenili krčenje možnosti ustavne presoje že v fazi odreditve preiskave, tudi za preiskovance. V preiskavah so lahko razkriti tudi osebni podatki drugih fizičnih in pravnih oseb zasebnega prava. Tem novela ne daje niti naknadnega pravnega sredstva, so opozorili.

"Novela ne odpravlja obstoječih težav, ključne probleme je dodatno poglobila"
Čeprav že veljavni zakon vsebuje zgolj minimalne varovalke pred zlorabami, pa novela odpravlja še te. Hkrati v nasprotju z zahtevami ustavnega sodišča odpravlja mehanizme zaščite pred očitno pristranskostjo članov komisije, so kot tretji problem še nanizali pravniki. Novela tako ne odpravlja obstoječih težav, "temveč je ključne probleme samo dodatno poglobila", menijo.
Opozarjajo, da potrebujemo "poglobljeno razpravo in nov celovit zakon, ki bo zagotavljal varstvo človekovih pravic udeležencev na eni strani ter učinkovito delovanje in zaključevanje preiskav na drugi".
Pismo so podpisali nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic, Miha Hafner, Dragan Petrovec, Aleš Završnik in Lora Briški s Pravne fakultete v Ljubljani, Miha Marčenko, Eva Bertok in Renata Salecl z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti ter Janja Hojnik s Pravne fakultete v Mariboru. Pismo so posredovali s strani predlagateljev referenduma, t. i. Pobude proti politični policiji.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Oglaševanje