Vlado smo vprašali: kaj bo s socialno pomočjo, če bo večina na referendumu glasovala ZA ali PROTI

Prihajajočo nedeljo bomo državljani glasovali na štirih referendumih. Referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi je zakonodajni, ostali trije pa so posvetovalni. Glasovali bomo o ukinitvi RTV-prispevka, odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav in pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom.

Izid posvetovalnega referenduma v nasprotju z zakonodajnim za državni zbor in vlado ni pravno zavezujoč, ne glede na volilno udeležbo ali delež glasov za posamezno možnost.

Ustavno sodišče je leta 2024, ko je presojalo ustavnost odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, poudarilo, da državni zbor izida posvetovalnega referenduma ni dolžan spoštovati. Njegovo neupoštevanje nima pravnih sankcij, lahko pa ima politične posledice oziroma, kot je zapisalo sodišče, zakonodajalec lahko s tem izgublja legitimnost.

Kljub temu pa se spodobi, da vlada voljo ljudi, izraženo na referendumu, upošteva. Zato smo pristojna ministrstva vprašali, kakšne načrte imajo na področjih, o katerih so se odločili ljudstvo povprašati na referendumu, če bo to večinsko glasovalo za ali proti.

Vprašanja o pogojevanju denarne socialne pomoči z opravljanjem družbenokoristnega dela smo zastavili ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).

Ministrstvo, ki ga vodi Mateja Ribič, smo vprašali, kako bodo spremenili zakonodajo, če bo večina na referendumu glasovala za ali proti, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe pogojuje z opravljanjem družbenokoristnega dela.

Prosili smo jih za konkretne odgovore: kako bo v tem primeru urejeno prejemanje socialne pomoči, koliko ur družbeno koristnega dela bo moral posameznik opraviti, da bo upravičen do izplačila celotnega zneska denarne socialne pomoči? Če bo nekdo zavrnil družbenokoristno delo, ali bo upravičen do delnega izplačila pomoči in če da, kolikšnega? Ali bodo tisti, ki bodo opravljali družbenokoristno delo, zanj imeli plačane prispevke za zdravstvo in pokojnino ter jim bo tekla delovna doba?

"V primeru, da bodo volivci na referendumu večinsko podprli, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela, bo to za nas jasen signal, da je to področje treba spremeniti," so odgovorili na ministrstvo.

Pojasnili so, da družbeno koristno delo razumejo kot eno od možnih poti aktivacije posameznika in njegovega ponovnega vključevanja v aktivno življenje. "Za nekoga bo naslednji korak usposabljanje, za drugega javna dela ali subvencionirana zaposlitev, za tretjega neposreden prehod na trg dela. Naš cilj mora biti, da med socialno pomočjo in redno zaposlitvijo ne obstaja praznina, ampak nabor različnih možnosti, po katerih se lahko posameznik postopoma približuje trgu dela. Različne oblike aktivacije odpirajo tudi nove možnosti za lokalne skupnosti, socialna podjetja, nevladne organizacije in gospodarstvo," so navedli in dodali, da "glede na to, da so morebitne zakonske spremembe odvisne od samega izida referenduma in kasnejšega strokovnega usklajevanja, na vprašanja podrobneje v tem trenutku še ne moremo odgovoriti".

Ministrstvo v tem odgovoru ni pojasnilo, ali in kako bodo spreminjali zakonodajo na področju socialnih pomoči, če bo večina na referendumu glasovala proti. Zato smo jih ponovno zaprosili tudi za ta del odgovora, a tega nismo prejeli.

Preberite še članka Vlado smo vprašali: kaj bo z volilno pravico tujcev, če bo večina na referendumu glasovala ZA ali PROTI in Vlado smo vprašali: kaj bo z RTV Slovenija, če bo večina na referendumu glasovala ZA ali PROTI