Zaradi velikega povpraševanja po dostavah kosil na dom za starejše, ki si sami več ne morejo pripraviti obrokov, so se tudi na tem področju pojavile dolge čakalne vrste. Domovi za starejše, ki organizirajo kuhanje, pripravo in dostavo kosil na dom, so kadrovsko preobremenjeni, zato mnogi starejši čakajo, da se sprosti kakšno mesto, da sploh lahko pridejo na vrsto. Kot poudarjajo na ministrstvu za solidarno prihodnost, kjer so pripravili zakon o dolgotrajni oskrbi, se bo z uveljavitvijo zakona uredilo tudi področje dostav kosil na dom.
Konec julija nas je bralka opozorila na velike težave, s katerimi se je soočila, ko je skušala urediti dostavo kosila na dom za svojo mamo. Kot je dejala, so v domovih za starejše, ki ponujajo možnost dostave obrok na dom dolge čakalne vrste. “Zavrnitev za zavrnitvijo, povsod so mi pojasnili, da lahko pride mama na vrsto šele, ko in če se kaj sprosti. Stvari smo potem uredili drugače, a vseeno nisem pričakovala, da je tudi na tem področju stanje tako ‘zabasano’,” nam je takrat dejala.
Stanje na tem področju smo preverili tudi pri domovih za starejše, kjer pa je povpraševanje tako veliko, da ga ne morejo pokriti. Kot ključne dejavnike so nam navedli, da jim primanjkuje kadra v kuhinjah, prav tako se soočajo s pomanjkanjem dostavljalcev hrane in vozil, ponekod pa morajo dostavljalci za potrebe dostave kosil na dom uporabljati tudi lastna osebna vozila.
V začetku avgusta je v veljavo stopil zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se bo sicer začel uporabljati s 1. januarjem 2024, med njegovimi ključnimi določili pa je tudi oskrba na domu, ki se bo začela izvajati 1. julija 2025. Na ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo, da bo uporabnik na tak način dobil vso potrebno pomoč in oskrbo na domu, ki bi jo sicer dobil le v domu za starejše.
Z vprašanji, na kakšen način zakon o dolgotrajni oskrbi ureja področje dostave kosil na dom, smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo, kjer so nam odgovorili, da zakon v tretjem odstavku 14. člena določa tudi storitve, ki zadevajo podporna dnevna opravila. Ta vključujejo pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov, spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe ter druga podporna dnevna opravila.
“Te storitve bodo zagotovljene že, ko se bo začela izvajati dolgotrajna oskrba na domu, torej s 1. 7. 2025. Tako bodo lahko domovi za starejše, ki bodo lahko tudi izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu, zagotavljali tudi to storitev,” so nam pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Pomanjkanje kadra bo reševal interventni zakon
A tu se poraja še eno vprašanje, ki smo ga pred nekaj tedni odprli na našem portalu, in sicer, kako bo ministrstvu uspelo zagotoviti zadostno število kadra, ki bo izvajal storitve dolgotrajne oskrbe na domu. Jasno je namreč, da primanjkuje primerno izobraženega kadra že v samih domovih za starejše, ob tem pa številni zaposleni zapuščajo svoja delovna mesta zaradi prenizkih plač in velike obremenjenosti.
Ministrstvo za solidarno prihodnost se je zato odločilo, da bo kadrovsko stisko na področju dolgotrajne oskrbe reševalo z interventnim zakonom, ki naj bi bil pripravljen do konca letošnjega leta.
“Ministrstvo se zaveda problematike področja pomanjkanja kadrov, zato smo oblikovali delovno skupino za kadrovsko problematiko na področju izvajalcev institucionalnega varstva in pomoči na domu. V okviru delovne skupine pripravljajmo kratkoročne in dolgoročne ukrepe za zagotavljanje dodatnega kadra pri naših izvajalcih,” pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Kot možne ukrepe v interventnem zakonu so na ministrstvu predlagali sofinanciranje programov za spodbujanje usposabljanja in pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, načrtujejo pa tudi razvoj integracijskih programov in krepitev dobrih kadrovskih praks pri upravljanju s človeškimi viri.
Na vprašanje, ali se bo ministrstvo pri izvajanju dolgotrajne oskrbe na domu zaradi pomanjkanja kadrov obrnilo tudi na koncesionarje in zasebnike (kot je to na primer praksa v sosednji Avstriji), pa odgovarjajo, da si bodo prizadevali predvsem za krepitev in širitev obstoječe javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe.
“Močna javna mreža je namreč predpogoj za splošno dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, česar z zanašanjem na zasebne izvajalce ne moremo zagotoviti. Ker trenutno javna mreža ne zadostuje potrebam, so še vedno v veljavi tudi koncesije za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki bodo tudi glede na novi Zakon o dolgotrajni oskrbi ostale v veljavi do izteka obdobja, za katerega so bile podeljene,” so pred tedni pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje