Potem ko so poslanci po izglasovanem odložilnem vetu državnega sveta ponovno potrdili zakon o dolgotrajni oskrbi, bo ta stopil v veljavo 1. januarja 2024. Ob številnih pomislekih o neurejenem dolgoročnem financiranju dolgotrajne oskrbe in kritikah delodajalcev, da zakon prinaša dodatne obremenitve, eno od ključnih nerešenih vprašanj ostaja primanjkljaj kadra, ki bo izvajal storitve dolgotrajne oskrbe.
Kot smo poročali pred tedni, so se na ministrstvu za solidarno prihodnost lotili priprave interventnega zakona, ki bo naslovil vprašanje kadrovske stiske, z zakonom pa naj bi skušali zagotoviti primanjkljaj primernega in izobraženega kadra. Ob tem zaposleni v domovih za starejše in socialnovarstvenih zavodih opozarjajo, da za svoje naporno delo prejemajo prenizke plače.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev že od leta 2018 naprej opažajo težave pri pridobivanju kadra, te težave pa se z leti še stopnjujejo. Prav zaradi tega nekateri domovi za starejše ne morejo sprejeti dovoljenega števila uporabnikov, prav tako pa ne morejo zagotavljati storitve pomoči na domu.
Podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) o številu realiziranih razpisov prostih delovnih mest v DSO kažejo, da se je v letu 2021 zapolnilo zgolj 39 odstotkov razpisanih delovnih mest. V obdobju med letoma 2019 in 2020 je bilo v povprečju 1000 nezasedenih delovnih mest, v letu 2021 pa se je število nezasedenih delovnih mest skoraj podvojilo. To je v pogovoru za N1 pred tedni potrdil tudi sekretar SSZS Denis Sahernik, ki je opozoril, da v zavodih primanjkuje dobrih deset odstotkov kadra, med njimi pa je največ potreb po zdravstvenem kadru, srednjih medicinskih sestrah in bolničarjih negovalcih.
Kadrovska kriza v domovih za starejše je posledica več dejavnikov, kot so slabi pogoji dela, nestimulativno nagrajevanje (približno polovica zaposlenih prejema osnovni prihodek pod minimalno plačo), starostna struktura zaposlenih in visok delež zaposlenih, ki so kratkoročno ali dolgoročno odsotni.
Ministrstvo za solidarno prihodnost je opravilo analizo in oceno stanja v obstoječi javni mreži storitev za reševanje kadrovske problematike v socialnovarstvenih zavodih. Na podlagi tega je bila ustanovljena delovna skupina, ki je pripravila predloge interventnih ukrepov v podporo zaposlovanju pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, ki so v pristojnosti MSP. “V nadaljevanju je potreben celovit pristop različnih ministrstev k dolgoročnejšim ukrepom za oblikovanjem kadrovske strategije,” še pravijo na ministrstvu.
Kako bo kadrovsko stisko na področju izvajalcev dolgotrajne oskrbe naslovil interventni zakon?
Na vprašanje, kaj bo prinesla uveljavitev interventnega zakona na področju reševanja kadrovske stiske, na ministrstvu odgovarjajo, da so predlagali sofinanciranje programov za spodbujanje usposabljanja in pridobivanja nacionalne poklicne kvalifikacije na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe, načrtujejo tudi razvoj integracijskih programov za zaposlovanje tujcev in krepitev dobrih kadrovskih praks pri upravljanju s človeškimi viri.
Veliko stavijo tudi na digitalizacijo in uveljavitev sodobnih tehnologij ter pripomočkov, kar bo po njihovem mnenju pospešilo delovne procese, na ta način pa se bo tudi zgodila optimizacija kadrov. Dodajajo še, da bodo sofinancirali kadrovske štipendije za delo v domovih za starejše in drugih zavodih na področju socialnega varstva za zaposlovanje na nezasedenih in težje zapolnjenih delovnih mestih. Načrtujejo tudi podporo pri vključevanju prostovoljcev ter odprava nekaterih jezikovnih pogojev.
Ker se se bliža datum uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, je priprava interventnega zakona po besedah ministrstva za solidarno prihodnost v polnem teku, zato načrtujejo, da bo zakon sprejet predvidoma še pred koncem letošnjega leta.
“Pomanjkanje delovne sile je trenutno pereče vprašanje na več področjih, med drugim tudi na področju socialne in zdravstvene oskrbe. Z reševanjem te problematike se sooča celotna Evropska unija, kar je treba vzeti v obzir tudi pri snovanju nacionalnih ukrepov za pridobitev kadra,” pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se poleg kratkoročnih ukrepov ukvarjajo tudi z dolgoročnimi ukrepi za reševanje kadrovske stiske. Dolgoročni ukrepi bodo po njihovih besedah še bolj bistveni v luči demografskih in ostalih strukturnih sprememb.
Bodo v izvajanje oskrbe na domu vključeni tudi koncesionarji in zasebniki?
Odpira pa se tudi vprašanje, ali na ministrstvu za solidarno prihodnost za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe (predvsem oskrbe na domu) poleg izvajalcev oskrbe v javni mreži načrtujejo tudi vključitev koncesionarjev in zasebnikov, kot je to praksa v sosednji Avstriji. Na ministrstvu odgovarjajo, da si prizadevajo predvsem za krepitev in širitev obstoječe javne mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe.
“Močna javna mreža je namreč predpogoj za splošno dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, česar z zanašanjem na zasebne izvajalce ne moremo zagotoviti. Ker trenutno javna mreža ne zadostuje potrebam, so še vedno v veljavi tudi koncesije za izvajanje dolgotrajne oskrbe, ki bodo tudi glede na novi Zakon o dolgotrajni oskrbi ostale v veljavi do izteka obdobja, za katerega so bile podeljene,” še pojasnjujejo na ministrstvu, a dodajajo, da mora dolgotrajna oskrba temeljiti na javni mreži izvajalcev.
Do kratkoročnih rešitev, ki jih predvideva omenjeni interventni zakon, pa je bil pred tedni v pogovoru za N1 kritičen direktor največjega doma za starejše v državi Doma Danice Vogrinec Maribor Marko Slavič. Dejal je, da interventni zakon ne prinaša sistemske rešitve problema in dodal, da če želimo imeti v državi delujočo dolgotrajno oskrbo, je treba najprej vedeti, kdo bo te storitve dejansko opravljal.
“Ne gre za to, da se sistem spiše zgolj na papirju. Če sistem ne bo imel vštetih višjih plač za zaposlene in če tukaj ne bo všteto še večje število zaposlenih, torej obeh komponent vzajemno, potem sistem ne bo deloval,” meni Slavič. Ob tem pa opozarja tudi na to, da bi država morala po njegovem več delati na področju lastnih kadrovskih virov.
“Šele takrat, ko bo državi uspelo poskrbeti za svoje kadre, ki ne uhajajo v tujino, in ko bo postavljen sistem, ki je samovzdržen, potem tak projekt lahko uspe. To pa težko uspe, v časih, ko ljudje odhajajo v druge panoge, ki so manj obremenjujoče,” je še dodal direktor Doma Danice Vogrinec Maribor.
Zakon ima številne pomanjkljivosti
Zakon o dolgotrajni oskrbi ima po mnenju mnogih številne pomanjkljivosti, predvsem pa je še največ nejasnosti glede financiranja storitev, njihovega obsega, zagotavljanja kakovosti storitev, izvajanja in nadzora nad storitvami. O tem, ali bo zakon dosegel svoj namen in bodo ljudje dobili oskrbo, ki jo potrebujejo, sta se ob njegovem sprejemanju v državnem zboru v oddaji N1 STUDIO soočila minister za solidarno prihodnost iz vrst Levice Simon Maljevac in prejšnji minister za delo, zdaj vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj.
Kaj sta povedala, pa si lahko preberete in ogledate na tej povezavi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje