V javnost so prišla izhodišča za pokojninsko reformo, ki naj bi začela veljati leta 2025. Kako se bomo upokojevali? Kakšne bodo pokojnine? In ali nam bodo "lomili križ" do 67. leta starosti?
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je začelo predstavljati izhodišča za pokojninsko reformo, ki jo mora Slovenija v skladu z zavezo v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) sprejeti do sredine prihodnjega leta, 1. januarja 2025 pa naj bi začela veljati.
Med predlogi so tudi dvig upokojitvene starosti s 60 na 62 let pri 40 letih delovne dobe ter s 65 na 67 let za tiste brez 40 let delovne dobe. Če bi se povišala upokojitvena starost, bi se dvignil tudi odmerni odstotek za 40 let delovne dobe – s 63,5 odstotka na 68 odstotkov.
“Ljudi ne bomo silili, da si lomijo križe do 67. leta”
Predviden je tudi dvig najnižje pokojninske osnove na 81 oziroma 83 odstotkov povprečne neto plače – trenutno znaša 76,5 odstotka. Dvigi bi bili sicer postopni, obstaja več scenarijev, skupno vsem pa je, da delovna doba še naprej ostaja 40 let, je v oddaji N1 STUDIO razlagal avtor izhodišč Igor Feketija, sicer državni sekretar na ministrstvu za delo, ki ga vodi Luka Mesec iz Levice.
Feketiji sta se v studiu pridružila še predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič in glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček.
V debati je kmalu postalo jasno, kje bodo tiste ključne razlike pri pogledih na izhodišča za pokojninsko reformo.
“Ključno bo, da ljudi ne bomo silili, da si lomijo križe do 67. leta”, je nadaljeval državni sekretar Igor Feketija.
Tudi Lidija Jerkič je pritrjevala, da bo o dvigu upokojitvene starosti za tiste, ki ne bodo imeli 40 let delovne dobe, zagotovo potekala široka razprava. Težava je namreč po njenih besedah tudi to, da imamo v Sloveniji precej visok delež zaposlenih nad 60 let, ki so na bolniškem staležu.
Se pa upokojitvena starost v povprečju dviguje že sama od sebe, saj mladi vse kasneje vstopajo v delovna razmerja. Mitja Gorenšček je to pojasnjeval z oceno, da si večina mladih misli, “da je treba mladost uživati maksimalno dolgo.”
Največje razlike pa so se pokazale pri načrtovani izenačitvi prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdaj delavec plačuje 15,5 odstotka, delodajalec pa 8,85 odstotka.
Po predlogu bi vsaka stran plačala dobrih 12 ali po drugi različici 13 odstotkov. S tem bi bile neto plače nekoliko višje. “To je ena točk, kjer z delodajalci najbrž nikoli ne bomo prišli do kompromisa,” je komentirala predsednica ZSSS, predstavnik delodajalcev pa je vztrajal, da za izenačitev stopenj ni nobene potrebe.
Lidija Jerkič je v nadaljevanju opozorila, da si delodajalci starejših delavcev ne želijo – česar da sicer javno ne bodo nikoli priznali: “Še vedno opažamo zelo velik trend odlaganja ljudi na zavod za poslovanje dve leti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev. Lahko je to včasih tudi delno s soglasjem, ni pa nujno.”
Mitja Gorenšček je ob tem odkimaval in dejal, da si delodajalci želijo, da bi zaposleni čim dlje ostal del kolektiva. Še vedno pa upajo, da bo zakon določal tudi “obvezno soglasje delodajalca”, kar bi pomenilo, da bi lahko zaposleni po izpolnitvi upokojitvenih pogojev nadaljeval z delom samo ob soglasju delodajalca.
To rešitev oziroma njeno izvedbo je ustavno sodišče enkrat že odpravilo kot neustavno.
Ministrstvo za delo po besedah Igorja Feketije v tem delu predlaga tako imenovane mehkejše ukrepe. Delavec bi tako lahko pri določeni starosti od delodajalca zahteval, da se sestaneta “in naredita načrt prilagoditve delovne obremenitve.” Ta bi se lahko ob določenih pogojih tudi znižala.
Goste smo vprašali še, kako si predstavljajo, da se bodo o tako pomembnem zakonu, kot je pokojninska reforma, sploh pogajali. Ekonomsko-socialni svet (ESS), preko katerega poteka socialni dialog, namreč zaradi odhoda delodajalcev ne deluje.
Državni sekretar Feketija je sicer menil, da se bodo lahko o pokojninski reformi pogovarjali vsaj na posebni pogajalski skupini ESS, a ga je predstavnik GZS Gorenšček opomnil, da znotraj ESS “ne deluje nič”. Ponovil je tudi pogoj, pod katerim se bodo delodajalci vrnili za pogajalsko mizo.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje