Menu Item
Slovenski najstniki ne spijo dovolj. Nekateri dijaki, še posebej na podeželju, se za začetek pouka zbujajo tudi ob 5. ali 6. uri zjutraj, kar je zaradi sprememb cirkadianega ritma, ki se zgodijo v puberteti, približno enako, kot če bi se odrasli vsak dan zbujali ob 3. uri zjutraj. Kot opozarjajo strokovnjaki, zgodnejši odhod v posteljo pri mladostnikih ne pomaga, edino rešitev vidijo v premiku pouka na kasnejšo uro. Toda ali je to v Sloveniji izvedljivo?
Slovenski najstniki ne spijo dovolj. Po raziskavi, ki je primerjala 24 držav Evrope in ZDA, je Slovenija ena od držav z najmanjšim odstotkom mladostnikov, ki med šolskim tednom spijo skladno s priporočili, so za N1 navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Srž problematike pa je prezgodnje vstajanje za začetek pouka.
Zakaj zgodnejši odhod v posteljo težave ne rešuje, je za N1 pojasnila doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, specialistka otroške nevrologije in pediatrije ter evropska strokovnjakinja za medicino spanja.
Srednje šole in gimnazije v Sloveniji pouk praviloma začenjajo ob 8. uri zjutraj. Izjemoma lahko posamezna šola s poukom začne tudi prej ali kasneje, če se za to odloči svet šole v soglasju s svetom staršev in učiteljskim zborom, so za N1 pojasnili na ministrstvu vzgojo in izobraževanje.
Težava so vozači in nulte ure
Čeprav bi morali najstniki, ki pouk začenjajo ob 8. uri zjutraj, brez večjih težav spati okrog osem ur, je zadeva v praksi popolnoma drugačna. V večjih mestih je srednjih šol in gimnazij veliko, še posebej v prestolnici, tudi prometne povezave in javni prevoz so dobro urejeni, zato dijakom ni treba vstajati zelo zgodaj.
A srednjih šol in gimnazij je zunaj prestolnice veliko manj. Mnogi vozači iz denimo Štajerske, Koroške ali Prekmurja se morajo do šole voziti tudi uro ali več, kot so navedli na ministrstvu, se zbujajo tudi dve uri pred začetkom pouka.
Ker javni prevoz ni posebej prilagojen urniku dijakov, morajo ti pogosto vstati zelo zgodaj, da ujamejo avtobus, nato pa v šoli še počakati na dejanski začetek pouka. Kot eno velikih težav je Gnidovec Stražišar izpostavila tudi predure oziroma nulte ure, ki se začenjajo okrog sedme ure zjutraj. Te se po njenih besedah predvsem na Štajerskem izvajajo pogosto. Upoštevajoč te ure in čas, namenjen vožnji, se določeni dijaki redno zbujajo ob 5. ali 6. uri zjutraj in ne dobijo dovolj spanca.
To lahko, kot so navedli na NIJZ, negativno vpliva na njihovo učno uspešnost, izvršilne funkcije, delovni spomin, pozornost in sposobnost abstraktnega mišljenja.
“Prej naj gredo v posteljo” ne vzdrži
Rešitev se zdi preprosta – prej naj gredo v posteljo, a ni. Kot je razložila Gnidovec Stražišar, se z vstopom v puberteto bioritem najstnikov spremeni. Poznega odhoda v posteljo in opoldanskega zbujanja najstnikov ne gre pripisovati njihovi lenobi, temveč temu, da njihova biološka ura deluje zakasnjeno v primerjavi z odraslimi in otroki.
“Rodimo se ali kot zgodnji ali kot pozni kronotip, smo bolj škrjanci ali sove. Sove gredo zvečer raje kasneje spat in težje vstanejo zelo zgodaj, škrjanci pa ravno obratno. Potem pa se z razvojem zgodijo spremembe, tako da vsi mladostniki postanejo bolj sove, njihova cirkadiana biološka ura zakasni. Izločanje melatonina je pri njih zakasnjeno, zato je nemogoče, da bi pridobili zadostno količino spanja, če vstajajo ob petih ali pa v končni fazi tudi ob sedmih zjutraj,” je ponazorila pediatrinja.
Upoštevajoč njihov drugačni bioritem je vstajanje najstnikov ob sedmi uri zjutraj približno enako kot vstajanje odraslega ob četrti uri ponoči.
Zgodnji odhod v posteljo torej ne rešuje problematike premajhne količine spanca slovenskih dijakov. Lahko jo celo poslabša, je opozorila Gnidovec Stražišar. “Ni hujšega, kot če se uležeš v posteljo, ko si popolnoma nezaspan – najstniki so takrat na višku svoje budnosti,” je razložila ter svetovala, da moramo v posteljo takrat, ko smo zaspani, in da naj se čas, ki ga v postelji preživimo, čim bolj prekriva s časom, ko dejansko spimo.
Dodala je še, da moramo posteljo zapustiti, če ne moremo spati. Naši možgani morajo posteljo namreč povezovati s spanjem. Če pa veliko stvari v postelji počnemo budni ali se v njej trudimo zaspati, lahko začnejo naši možgani posteljo povezovati z nespanjem, kar lahko vodi v razvoj nespečnosti.
Dolgo spanje v soboto in nedeljo enako, “kot če bi se za vikend zbudili v New Yorku”
Ko lahko najstniki za konec tedna končno spijo dlje, to situacijo še poslabša, je opozorila Gnidovec Stražišar. Ker gredo mladostniki ob petkih in sobotah pogosto spat še kasneje in se posledično tudi zbudijo pozno zjutraj ali celo opoldne, si biološko uro še dodatno premaknejo in povzročijo t. i. socialni jet lag: “Takšna časovna razlika, torej če čez teden vstajajo ob šesti uri, za vikend pa ob 11. ali 12. uri, pomeni približno enako časovno razliko, kot če bi se za vikend zbudil v New Yorku. Se pravi šest ur časovne razlike.”
Biološka ura dijakov se v soboto in nedeljo navaja na nov ritem spanca, osvoji pa ga ravno takrat, ko je treba v nedeljo zvečer zgodaj spat – česar najstniki po dveh ali treh dneh še dodatno zakasnjenega urnika spanca ne zmorejo, čeprav morajo v ponedeljek kljub temu vstati zgodaj. “To pomeni, da vstopijo v teden z grozovitim mankom spanja na račun socialnega jet laga. In potem živijo pet dni v enem ritmu, dva dni pa v drugem, kar je tudi neustrezno za zdravje,” je dejala strokovnjakinja za spanje.
Če se najstniki v soboto in nedeljo naspijo nekoliko bolje kot med tednom, pa to ne naredi bistvene spremembe, saj se, kot je izpostavila Gnidovec Stražišar, ne moremo naspati na zalogo, določeno količino spanja potrebujemo vsak dan posebej.
V nasprotnem primeru imajo lahko težave s spominom, s koncentracijo, lahko so bolj razdražljivi, imajo čustvene motnje, je dejala Gnidovec Stražišar, večje je tudi tveganje za depresijo, samomorilnost, slabši je nadzor nad impulzi in samoregulacijo, so dodali na NIJZ.
Pomanjkanje spanja je povezano tudi s povečanim tveganjem za debelost, saj povzroča povečano izločanje hormona za lakoto in zmanjša izločanje hormona za sitost. Prav tako imajo tisti, ki spijo premalo, večje tveganje za povečano raven holesterola v krvi, sladkorno bolezen tipa 2 in povečano srčno-žilno obolevnost.
Ob 8.30 ali pa “vsaj ob osmih – prej pa res ne”
Zdravstveni strokovnjaki premik začetka pouka na kasnejšo uro podpirajo, a se obenem zavedajo, da je izvedba v praksi veliko težavnejša, kot deluje na prvi pogled.
Obstajajo dokazi, da poznejši začetek pouka poveča delež mladostnikov, ki spijo skladno s priporočili, so dejali na NIJZ. “V primeru potrditve pozitivnega učinka kasnejšega začetka pouka na naše mladostnike, izpeljanega v posebni študiji, bi zato vsekakor podprli takšen predlog, a bi bilo o njem treba razpravljati v medsektorski skupini, so dejali, saj da takšna sprememba potegne za seboj številne druge potrebne prilagoditve,” so za N1 odgovorili na vprašanje, ali bi predlog sami podprli.
Po navedbah spletne strani Teach Starter na Finskem pouk začenjajo med 9.00 in 9.45, v Avstraliji pa med 8.30 in 9.00. V Nemčiji pouk začenjajo med 7.30 in 8.30, v Angliji okrog devetih zjutraj, v Španiji med deveto in deseto, na Nizozemskem pa okrog 8.30, navaja poročilo fundacije Roberta Schumana iz leta 2011.
Kasnejšemu začetku pouka bi se nekako morali prilagoditi tudi prevozniki, kar pa je tudi po mnenju Barbare Gnidovec Stražišar edini način, kako bi ukrep dejansko imel smisel. Kot je izpostavila, težave “prezgodnjega” začetka ne bi rešili, dokler tudi prevoza ne bi prilagodili šolarjem – kar pa se najverjetneje ne bo zgodilo. Gnidovec Stražišar meni, da bi lahko sledili zgledu Američanov in pouk začenjali ob 8.30 “ali pa vsaj najprej ob osmih, prej pa res ne”, kar pomeni, da tudi predur ne bi izvajali pred osmo.
“Pouk in druge obveznosti bi se zavlekli preveč v popoldan”
Tudi na ministrstvu za izobraževanje verjamejo, da je ritem mladostnikov drugačen in da ga je treba upoštevati, a da je priporočila izjemno zahtevno prenašati v srednješolski sistem, saj nimamo enotnih izobraževalnih programov. Kasnejšega začetka pouka pa za zdaj ni v načrtu, saj so šole tiste, ki organizacijo in izvedbo pouka urejajo v skladu z možnostmi in v sodelovanju s starši in dijaki.
Razložili so, da bi premik na kasnejšo uro pomenil velike spremembe v prevozih in obšolskih dejavnostih, kar pa je kompleksno vprašanje zlasti na podeželju, kjer je tudi do 80 odstotkov dijakov vozačev in je njihov prihod v šole močno povezan na prevoze na delo, tako s starši kot z uporabo javnega prevoza.
Poleg vozačev so tu še vsi, ki imajo praktični pouk, športno vzgojo in druge aktivnosti predvidoma bolj v popoldanskem času. “Treba je tudi upoštevati, da že z začetkom ob 8. uri pouk srednješolcev nemalokrat traja do 15. ure. Tako se pouk in druge obveznosti zavlečejo preveč v popoldan,” so dejali na ministrstvu in dodali, da se tudi starši pogosto ne strinjajo s tem.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje