Nekateri od delavcev, ki vam telefonirajo in sprašujejo o vaših navadah in političnih izbirah, so plačani v gotovini, socialnih prispevkov pa nimajo pokritih. Iz pojasnil finančne uprave izhaja, da gre za zaposlovanje na črno.
V Sloveniji praviloma nihče ne bi smel dobivati plačila za delo, ne da bi imel pri tem plačanega tudi socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. Informacije, ki smo pridobili, pa kažejo, da so na področju raziskav javnega mnenja kršitve tega pravila sistematične. Mnogi, ki vas kličejo in sprašujejo o življenjskih navadah ter političnih izbirah, so plačani v gotovini, prispevkov pa nimajo pokritih. Domnevno zaposlovanje na črno pa je prikrito, ker so anketarji člani društev, pri katerih agencije naročijo njihovo delo.
Na sporno prakso je najprej javno opozorila Delavska svetovalnica. “Medtem ko naročniki plačujejo na tisoče evrov za raziskave, pa ljudje, ki dnevno kličejo in jih operativno izvajajo, dobijo odmerjene bankovce (okoli dvesto evrov) v ovojnici. Brez pravic, brez dopusta, malice, prispevkov in vseh ostalih nebodigatreba, ki se zažirajo v dobiček ‘delodajalca’,” so zapisali na Facebooku.
Naše preverjanje je potrdilo navedbe Delavske svetovalnice. Predstavniki več društev so nam povedali, da svojim članom, ki izvajajo ankete, ne plačujejo prispevkov. Zatrdili so, da zakonodaja to dopušča, vendar pojasnila, ki smo jih dobili od finančne uprave, govorijo nasprotno.
“Nelojalna konkurenca”
Na agencijah so bili v odgovorih na naša vprašanja večinoma zadržani. Pripravljenost na pogovor o podrobnostih je pokazal samo direktor in solastnik Valicona Andraž Zorko, ki trdi, da ga praksa, ki jo opisujemo, moti.
“Zelo nas veseli, da se je nekdo lotil te teme, saj takšne prakse, kot jo omenjate, predstavljajo za nas nelojalno konkurenco in krnijo ugled celotne panoge,” nam je odgovoril Zorko (na fotografiji spodaj). Zatrdil je, da je Valicon sodeloval samo z društvom Be Young. “Šlo je za enkratno sodelovanje z dvema anketarkama v letu 2021, ki sta na svojo željo izstavili račun za svojo storitev prek tega društva. Kontaktirali smo jih sicer neposredno, obseg storitve je bil relativno majhen, pri eni 12, pri drugi 21 ur anketarskega dela,” je povedal Zorko.
Poudaril je še, da so študentski servisi edini posredniki delavcev, s katerimi Valicon sodeluje. “Obseg tovrstnega dela je s prehodom na digitalne kanale iz leta v leto manjši,” je dodal.
Sodelovanje z društvi sta potrdili tudi agenciji Mediana in Ipsos, vendar nista razkrili vseh podrobnosti. “Žal vam brez njihove privolitve ne moremo povedati, s katerimi sodelujemo,” je dejala Hedvika Beras iz Ipsosa. Pojasnila je, da z društvom podpišejo pogodbo, v kateri se dogovorijo o ceni izvedbe dela. “Ob vsakem projektu se lahko sodelavec odloči, ali bo sodeloval z nami ali ne,” je poudarila.
Mediana pri terenskih raziskavah sodeluje večinoma s samostojnimi podjetniki, redko pa z upokojenci, je sporočila direktorica in lastnica Mediane Janja Božič Marolt. “Že nekaj let delo telefonskih anketarjev obračunavamo glede na kvaliteto in učinkovitost,” je še zapisala. “Vsi telefonski anketarji so vedno sproti korektno plačani. Vsi so vedno sproti kontrolirani. Od konca leta 2019 je tudi najnižja urna postavka vedno višja od minimalne.”
V agenciji Ninamedia so sodelovanje z društvi zanikali, v agencijah Episcenter in Parsifal pa na vprašanja o sodelovanju niso želeli odgovoriti. Skoraj vse agencije pa so poudarile, da spoštujejo delovnopravne predpise oziroma da domnevnih nepravilnosti niso zaznali.
Delovna inšpekcija zaznala sum zaposlovanja na črno
Finančna uprava (Furs) je preiskala delovanje vsaj enega od društev, ki naj bi sodelovalo s številnimi agencijami za raziskovanje javnega mnenja. To društvo je Quality of life, pri katerem je inšpekcija za delo zaznala sum zaposlovanja na črno in primer odstopila finančnim inšpektorjem. Ugotovitve Fursa niso znane, saj jih zaradi davčne tajnosti informacij ne sme razkriti. Na finančni upravi so nam zaupali samo, da pri društvih na splošno zaznavajo tudi primere zaposlovanja na črno.
Društvo Quality of life je zaprto od konca leta 2019, potem ko je imelo dobre štiri mesece blokiran transakcijski račun. Ves čas je bila njegova direktorica Rahela Medic, ki zdaj vodi drugo društvo, Društvo Razvoj.
Rahela Medic nam je zatrdila, da finančni inšpektorji v društvu Quality of life niso odkrili zaposlovanja na črno. Po njenih besedah naj bi ugotovili samo, da je društvo z izvajanjem telefonskih anket zaslužilo preveč. “Davčno moti, če zaslužiš več kot 50.000 evrov na leto,” nam je dejala Rahela Medic. 50.000 evrov obdavčljivega dohodka na leto je sicer po zakonodaji meja, ko se mora pravni subjekt vključiti v sistem davka na dodano vrednost.
Koliko je njeno društvo zaslužilo z izvajanjem anket, nam Rahela Medic ni zaupala. Povedala je samo, da naj bi morala pozneje ugotovljene dodatne davčne obveznosti to plačati iz svojega žepa. Pozneje nam je celo dejala, da finančna uprava društvu ni izdala nobene odločbe, ampak je dodaten davčni dolg, ki naj bi izhajal iz prihodkov društva, ugotovila v dohodninski odločbi, ki jo je Furs izdal njej kot fizični osebi.
Okoli pet evrov na uro
V več telefonskih pogovorih nam je Rahela Medic opisala sodelovanje z agencijami za raziskave javnega mnenja in sodelovanje članov njenega društva pri tem. Povedala nam je tudi, da to zdaj z Društvom Razvoj izvaja na enak način.
Njena društva so po njenih besedah sodelovala s številnimi agenciji, izrecno pa je omenila samo agencijo Ninamedia. V Ninamedii pa, kot omenjeno, trdijo, da z društvi ne sodelujejo. “Društvo Quality of life poznamo,” nam je dejal direktor Ninamedie Gregor Rupnik, “pred več leti nam je ponudilo svoje storitve, a smo se odločili, da ne bomo sodelovali.”
Rahela Medic nam je povedala, da njeno društvo z agencijo vedno sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju. Pri tem naj bi se dogovorili, da bo društvo od agencije prejemalo plačilo glede na opravljene ure. Urna postavka naj bi znašala okoli pet evrov na uro.
Člani društva naj bi nato za namen raziskav, katerih nosilec je agencija, klicali slovenska gospodinjstva. V telefonskih pogovorih naj bi člani društev na primer pridobivali podatke o slovenskih gospodinjstvih in o političnih preferencah.
Člani društva za to ne dobivajo plačila, vztraja Rahela Medic. Denar, ki ga po njenih besedah prejmejo v gotovini, je v resnici nadomestilo za materialne stroške po 31. členu zakona o prostovoljstvu, je zatrdila. Torej povrnitev stroškov, ki so članom nastali v zvezi z izvajanjem prostovoljnega dela. Na primer potni stroški, stroški prehrane in stroški pisarniškega materiala.
Znesek, ki ga od društva prejmejo anketarji, se “po naključju” skoraj povsem ujema z zneskom, ki ga agencija za njihove storitve plača društvu glede na opravljene ure dela, je pojasnila. Majhen delež plačila agencije pa društvo zadrži zase, da pokrije svoje stroške, je dodala.
Ker člani društva ne prejemajo plačila, je znesek, ki ga dobijo, neobdavčen, je zatrdila Rahela Medic. To pomeni, da iz tega naslova nimajo plačanih prispevkov in dohodnine, je pojasnila.
Po njenih besedah se je finančna uprava s tem seznanila in ugotovila, da ni nič narobe.
Podobno so nam svoj način dela opisali tudi predsedniki nekaterih drugih društev, ki sodelujejo z agencijami za raziskovanje javnega mnenja. Vendar so predsedniki teh društev prosili, naj njihovih imen ne navajamo.
Če je delo plačano, morajo biti plačani tudi prispevki
Kot smo omenili, nam o konkretnih primerih s finančne uprave niso poslali nobenih informacij. Poslali pa so nam splošna pojasnila, ki vzbujajo dvom o trditvah Rahele Medic.
Na finančni upravi pojasnjujejo, da lahko člani društva prostovoljno opravljajo brezplačno delo v imenu društva. Za takšno delo ni treba podpisati posebne pogodbe, dovolj je včlanitev v društvo. Nujna pogoja sta tudi, da je takšno delo nepridobitno in da ima društvo v svojem statutu navedeno dejavnost, ki se opravlja s tem delom.
Če pa član društva delo opravlja za plačilo, mora pred začetkom dela z društvom skleniti ustrezno pogodbo, pravijo na Fursu. Na primer pogodbo o delovnem razmerju ali podjemno pogodbo. Potem je takšno delo seveda obremenjeni z dajatvami. Plačano delo, za katero pogodba ni sklenjena in pri katerem se ne plačajo prispevki, pa je zaposlovanje na črno.
Člani društev, ki opravljajo telefonske ankete, so povedali, da so z društvi dogovorjeni za plačilo po urnih postavkah. Te po njihovih besedah znašajo od štiri do šest evrov na uro, odvisno od tega, katera agencija je nosilec raziskave. Nekateri naj bi na mesec opravili tudi več kot sto ur dela in zaslužili več kot 500 evrov na mesec. Za primerjavo, stroški prevoza in prehrane za redno zaposlene delavce, ki ne živijo zelo daleč od svoje službe, znašajo okoli 170 evrov na mesec.
Zapreti luknje v zakonodaji
“Če je situacija takšna, da prostovoljce plačujejo za delo prek povračila fiktivnih stroškov, gre za zaposlovanje na črno,” so nam odgovorili centru nevladnih organizacij (CNVOS), ko smo jim predstavili prakso, kot smo jo spoznali.
“Zadeva je potem v resnici ista kot v situacijah, ko podjetja delavcem izplačujejo minimalno plačo, preostanek pa na primer prek povračila fiktivnih službenih poti in podobno. To je zelo enostavno preveriti. Če to drži, gre za zlorabo, ki jo mora preganjati inšpektor za delo,” so še dodali v CNVOS.
Goran Lukić iz Delavske svetovalnice pa opozarja, da ne moremo računati samo na inšpektorje. “Zakonodajalec bi moral upoštevati, da so delodajalci pri zniževanju stroškov dela zelo ustvarjalni,” pravi. Po njegovem mnenju bi morali iskati odgovornost tudi pri naročnikih, ki naročajo delo po očitno prenizkih cenah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje