Razkritje, da sta bila decembra v Ljubljani aretirana dva domnevna ruska vohuna, je pritegnilo pozornost slovenske javnosti in vzbudilo kar nekaj vprašanj. Kako sta delovala vohuna in kaj njuna aretacija pomeni za Slovenijo? Je naša država poslala politično sporočilo Rusiji in kakšna bo obravnava osumljencev? Zakaj bi bila Slovenija sploh zanimiva za ruske vohune? Tudi o teh vprašanjih v oddaji N1 STUDIO z varnostnim strokovnjakom in nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Marjanom Miklavčičem.
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je odkrila in nato skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom priprla dva tuja državljana, ki sta obdolžena vohunjenja za Rusijo. Agenta imata državljanstvo Argentine, delala pa sta ali za rusko vojaško obveščevalno službo GRU ali za zunanjo obveščevalno službo SVR. Z njima naj bi po besedah naših virov sodeloval tudi slovenski državljan.
“Gledano praktično in teoretično gre za klasično obveščevalno delo, delo s pomočjo človeških virov,” je dogajanje komentiral varnostni strokovnjak Marjan Miklavčič. Identiteta vohunov je bila prikrita; delovala sta pod krinko, ukvarjala sta se z dejavnostjo, ki je v Sloveniji zakonita. Uporabljala sta globalni splet, imela sta svojo pisarno – vse te okoliščine so imele cilj: pridobivanje podatkov, ki so pomembni za naročnika, bodisi za službo GRU bodisi SVR.
“Vedno pa taka vohunska dejavnost vpliva na mednarodne politične odnose ene in druge države,” je poudaril Miklavčič in dodal, da so “pravočasne, dobre informacije v današnjem turbulentnem prostoru pomembne”. Podatki, ki jih posameznik z obveščevalnim delom pridobi, so po njegovih navedbah ključen del določene celote.
Odkritje vohunov je Miklavčič ocenil za “uspeh Sove”, in sicer tudi v primeru, če je podatek, da v Sloveniji deluje obveščevalna celica, Sova dobila od partnerske službe. “Ta partnerska služba je Sovi zaupala,” je poudaril.
Da so slovenske oblasti aretacijo obelodanile, ni najbolj običajna praksa. Ali torej Slovenija Rusiji pošilja politično sporočilo? “Slovenija zagotovo ima določeno korist od razkritja podatkov,” je poudaril Miklavčič in dodal, da je “to pravzaprav tudi opozorilo tujim obveščevalnim službam, naj nehajo s takim delom”.
Vohunska dejavnost je nenazadnje prav tako del hibridnega vojskovanja, je spomnil. V tovrstno vojskovanje sta vpeti Kitajska in Rusija na eni strani, pa Evropska unija, ZDA in Velika Britanija na drugi.
Če se, nasprotno, tuje vohune pusti na terenu, pa lahko država pridobiva podatke o njihovem delovanju (in s tem podatke o interesu tuje obveščevalne službe oziroma tuje države v Sloveniji) ter njihovi mreži.
“Postopek zoper domnevna vohuna bo poseben v tem, da je v ozadju veliko podatkov, ki imajo oznako zaupnosti,” je napovedal Miklavčič. Postopek zoper osumljenca bo tako potekal po posebni proceduri. Če bosta osumljenca spoznana za kriva, bosta zaporno kazen prestajala v Sloveniji, morda pa bosta celo izročena tretji državi, kjer sta morda prav tako delovala, je še povedal Miklavčič. Omenjena tretja država gotovo ne bo Rusija.
Za razliko od diplomatsko-konzularnega osebja osumljenca nimata nikakršne imunitete.
“Slovenija je majhna država, a zelo aktivna – tako na političnem, gospodarskem kot vojaškem področju. Je članica Evropske unije, zveze Nato, lobira za za sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov. Ob enem ima globoke strateške interese na Zahodnem Balkanu, kjer je zelo aktivna in od koder dobiva tudi večje število podatkov, informacij,” je na vprašanje, zakaj je Slovenija lahko zanimiva za (ruske) vohune, odgovoril sogovornik.
Kaj pa nam pove informacija, da številne evropske države v zadnjih letih odkrivajo vse več ruskih vohunov? Da postajajo države vse bolj pozorne ali da so ruske obveščevalne službe okrepile svoje aktivnosti? “Eno in drugo,” je ocenil Miklavčič.
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Oddajo lahko tudi poslušate:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje