Če bodo šolniki za, bo stavka 9. marca

N1 video 04. Feb 202211:27 > 15:59 2 komentarja
Branimir Štrukelj
N1

Sindikat šolnikov Sviz opozarja na povečane obremenitve zaradi koronavirusa in plačna nesorazmerja v javnem sektorju, ki so nastala ob dogovoru o zvišanju plač zdravnikom. Člani sindikata bodo prihodnji teden glasovali o splošni stavki. Če jo bodo potrdili, bodo zaposleni v vzgoji in izobraževanju 9. marca začeli stavko.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) opozarja na povečane obremenitve in zdravstvena tveganja za zaposlene v vzgoji in izobraževanju ob epidemiji covida. Sindikat je ob nedavnem dogovoru med ministrstvom za zdravje in predstavniki zdravnikov o zvišanju plač izpostavil novonastala plačna nesorazmerja v javnem sektorju. Ker pogovorov s pristojnimi kljub številnim pobudam ni bilo, bodo odločali o zaostrovanju aktivnosti.

Člani sindikata – zaposleni v vrtcih, šolah in univerzah – bodo prihodnji teden glasovali o splošni stavki vzgoje in izobraževanja, je napovedal glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Način odločanja o stavki je zahteven, pravi Štrukelj. O stavki se mora izreči več kot 32.000 članov, glasovanje bo prihodnji teden potekalo v 760 zavodih.

“Če bo večina za, bomo stavko izvedli 9. marca. Od takrat bo stavko usmerjal glavni stavkovni odbor,” je napovedal. Stavka bo trajala do uveljavitve zahtev šolnikov. Štrukelj ne dvomi o tem, da bo stavka izglasovana.

“Do 9. marca je dovolj časa, da se dogovorimo o zahtevah. Če bi oblast vsaj delno ravnala tako, kot je pri zdravnikih, imamo dvakrat ali trikrat preveč časa, da stavko preprečimo,” je dodal Štrukelj.

Kaj zahtevajo šolniki?

Sindikat vzgoje in izobraževanja zahteva takojšnjo sklenitev sporazuma o vrednotenju ter plačilu dodatnega dela, povezanega z epidemijo covida. “Želimo imeti poseben dogovor o vrednotenju teh obremenitev. Ljudje so na koncu z močmi. Vedno več je bolniških dopustov in karanten. To tako naprej ne more več iti,” je povedal. To sindikat po Štrukljevih besedah zahteva že leto dni, odgovora od pristojnih še niso dobili.

Zahtevajo tudi zvišanje plač vseh zaposlenih – tudi hišnikov, čistilk, kuharjev in administracije. “To je posledica premikov v zdravstvu, zdravniških in drugih plač,” je dejal.

Visoko šolstvo in raziskovalna dejavnost znotraj sindikata zahtevata odprtje plačnega stropa na enak način, kot se je vlada dogovorila z zdravniki. Štrukelj je izpostavil, da so raziskovalci na univerzi v enakem položaju kot zdravniki specialisti. “Doslej jih je plačni sistem izenačeval. Izjema, ki je bila narejena za zdravnike, mora veljati za vse. V naši državi velja načelo enakosti pred zakonom. Ni mogoče, da bi raziskovalce in univerzitetne profesorje postavili v neenak položaj kot zdravnike,” je povedal in dodal, da obstajajo tudi druga vrhunska delovna mesta v javnem sektorju.

“Mi ne nasprotujemo zviševanju plač zdravnikov. Spoštujemo to delo in se zavedamo, kako zahtevno je v teh okoliščinah. Nasprotujemo pa temu, da se dela ekskluzivo,” je dejal glavni tajnik sindikata. V sindikatu si želijo takšna pogajanja, kot so jih imeli zdravniki. Po Štrukljevih besedah obstaja možnost, da se bodo stavki priključili tudi znanstveni zavodi.

Ogorčeni nad nespoštovanjem zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Med člani glavnega odbora je, tako Štrukelj, sinoči prevladovalo splošno ogorčenje nad načinom ravnanja oblasti in nespoštovanja do zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Poudaril je, da od vladajočih dobivajo cinične odgovore o tem, da v šolstvu teče vse normalno. “Za slovensko učiteljstvo velja, da je potrpežljivo. Ampak tega potrpljenja je – zaradi neustreznega odnosa do dela – konec. To je čutiti na vsaki točki,” je rekel.

Glavni tajnik sindikata je izpostavil še težave, s katerimi se spoprijemajo ravnatelji. Navedel je težave pri iskanju kadra, ko učitelji odhajajo na bolniški dopust. “Vsak že uči vse,” je rekel. Stanje je orisal s primerom učiteljice glasbe, ki so jo prosili, naj gre čez pet minut učit biologijo.

Vlada je v četrtek sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Štrukelj je povedal, da ta izhodišča ne odgovarjajo na njihova vprašanja, ampak na teme, ki se tičejo vseh zaposlenih v javnem sektorju. “To ne more nadomestiti pogajanj, ki jih terjamo v Svizu. Želimo se pogajati na enak način, kot se pogajajo sindikati v zdravstvu,” je rekel Štrukelj. A bo Sviz tudi na teh pogajanjih izpostavil njihove zahteve, zahtevali bodo pogajanja v okviru njihove kolektivne pogodbe.

Poleg tega je vlada zagotovila dva milijona evrov za nadomestila učiteljem, ki nadomeščajo pouk. Štrukelj je opozoril, da gre za zelo nizek znesek na posamezno šolo. “Pa kje živijo. Ali hočejo sprovocirati absoluten bes med zaposlenimi,” se sprašuje. Sredstva so namenjena zgolj osnovnim šolam, ne pa tudi vrtcem in srednjim šolam ter drugim zaposlenim v šolah, je opozoril.

Ministrstvo: z vzgojno-izobraževalnimi zavodi aktivno sodelujemo

V nasprotju s tem, kar pravijo šolniki, pa so v petek na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport v odzivu zapisali, da so predstavnikom vzgojno-izobraževalnih zavodov prisluhnili in da z njimi ves čas aktivno in redno sodelujejo. Navedli so, da jim pomagajo pri reševanju dilem in izzivov, povezanih z odsotnostjo zaposlenih in glede izvajanja izobraževanja.

Ministrica Simona Kustec je tako za tekoče šolsko leto izdala sklep o nujnih ukrepih na področju kadrovske problematike, ki so potrebni za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov. Na podlagi tega sklepa se v pedagoški proces pod vodstvom mentorja lahko vključijo tudi študenti, možno pa je tudi dodatno zaposlovanje svetovalnih delavcev. S sprejetjem PKP 10 imajo zavodi tudi možnost, da lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklenejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez objave prostega delovnega mesta, in sicer do 31. avgusta letos, so spomnili na ministrstvu.

Poudarili so tudi, da je bilo za posledice, povezane z delom zaradi covid-19, na polju vzgoje in izobraževanja namenjenih prek 70 milijonov evrov. Sredstva so bila namenjena za dodatke za nevarnosti in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, za dodatke za ravnatelje in direktorje, za kritje nadomestil plač za čakanje na delo ter za nadomeščanja.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje