Teden vseživljenjskega učenja: po Sloveniji skoraj 9.000 dogodkov

Kot je za STA pojasnila nacionalna koordinatorica Tednov vseživljenjskega učenja Zvonka Pangerc Pahernik, je Andragoški center Slovenije zamisel v Slovenijo prenesel iz Anglije. Po njihovem zgledu so začeli s Tedni vseživljenjskega učenja, koncept pa iz leta v leto prilagajali potrebam in tudi značilnostim slovenskega prostora.

Gre za promocijsko kampanjo, katere cilj je zagotoviti učenje in izobraževanje vseh generacij, vseh kultur, za vse vidike življenja, je povzela Pangerc Pahernik. Letos se bo v okviru TVU po njenih navedbah zvrstilo okoli 9.000 dogodkov, ki jih pripravlja več kot 2.000 prirediteljev. Letošnje prireditve pa poudarjajo vrednote, kot so znanje, spoštovanje, mir, enakost, sodelovanje in trajnost.

V sredo, 21. maja, bo v 23 krajih po Sloveniji, večinoma večjih mestih, potekala tudi parada učenja - dan učečih se skupnosti, kjer se bodo zbrali izvajalci izobraževanja odraslih, pa tudi otrok in mladine.

Treba je iti v korak s časom

Tedne vseživljenjskega učenja andragoški center pripravlja s ključnimi partnerji, t. i. koordinatorji, ki so večinoma ljudske univerze, pa tudi kakšna večja knjižnica, kulturno društvo in podobno. Za dogodke tako skrbi celotna mreža na lokalni ravni.

Ravno v tem je po besedah direktorice andragoškega centra Nataše Potočnik prednost, saj tako lažje prepoznajo potrebe v lokalnih okoljih. Glede na potrebe in interese ponujajo številne dogodke in jih nato na podlagi izkušenj tudi prilagajajo. Kot je dodala, koledar letošnjih dogodkov objavljajo na spletni strani Tednov vseživljenjskega učenja, kjer lahko vsak pogleda, kaj se dogaja v njegovem okolju in poišče kaj zase.

Ob tem Potočnik priznava, da je še vedno precej prostora za izboljšave oz. učenje pristopov, kako k dogodkom pritegniti še več ljudi. S tem se strinja Pangerc Pahernik, ki pa ugotavlja, da se v zadnjih letih že uveljavlja miselnost, da je treba na delovnem mestu v korak s časom in si pridobiti, če nič drugega, digitalne spretnosti.

Hkrati pa se vsaj del ljudi vedno bolj zaveda, da to ne zadostuje in se je treba učiti tudi za medčloveške odnose, za zeleno prihodnost, o tehnologijah, pa tudi za kritično mišljenje, jasnejše razumevanje sveta in delovanje, ki vodi v sožitje in ne v konflikte, je še dejala.