Menu ItemPred današnjim programskim kongresom koalicijske NSi smo v oddaji N1 STUDIO gostili prvaka stranke in obrambnega ministra Mateja Tonina. Spregovoril je o kandidatih za parlamentarne volitve, kako si stranka predstavlja vsem dostopno javno zdravstvo in ali podpira skrajšan delovnik. Čeprav menijo, da je program Levice neustaven, pa v NSi sodelovanja s to stranko po volitvah ne izključujejo. Razkril je tudi, zakaj Nova Slovenija na glasovanju o interpelaciji ni podprla pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča, kaj pomeni najnovejši vladni manever z evropskimi delegiranimi tožilci in kakšna je možnost ponovnega zaprtja države ter uvedbe obveznega cepljenja.
Danes se bo prek digitalnih kanalov odvil programski kongres koalicijske stranke Nova Slovenija (NSi), na katerem bo predstavljen volilni program in lista kandidatov za državnozborske volitve, ki so napovedane za 24. april 2022. Predsednik stranke in obrambni minister Matej Tonin pred kongresom v oddaji N1 STUDIO ni želel razkriti imena kandidatov za državnozborske volitve, je pa dejal, da posebnih presenečanj ne bo.
“Gre za kandidate, ki že dolga leta tako ali drugače sodelujejo z Novo Slovenijo. Ne bo šlo zgolj za člane stranke, med njimi so tudi naši simpatizerji in osebe, s katerimi smo v preteklosti sodelovali,” je povedal. Dodal je, da bo večji del poslanske ekipe znova kandidiral, pričakovati pa je, da bo v celoti kandidirala tudi ministrska ekipa. “Kandidiralo bo tudi nekaj naših dolgoletnih županov, pa tudi županov, ki niso del NSi in so delovali kot neodvisni župani,” je povedal. Po Toninovih navedbah naj bi bilo med kandidati tudi nekaj znanih imen iz kulture in športa.
“Vsem dostopno javno zdravstvo”
Tonin je v nadaljevanju predstavil nekatere vsebinske podrobnosti programa, med katerimi je tudi ukrep dostopnega javnega zdravstva in kako ga doseči. “Naš ključni poudarek je vsem dostopno javno zdravstvo. Predlagamo, da zdravnik po zaključeni specializaciji dobi posebno licenco, njegova odločitev pa naj bo, kje in na kakšen način bo delal. Pacient je tisti, ki je postavljen v središče. To pomeni, da pacientu sledi denar,” je poudaril predsednik NSi. S takšnim ukrepom bi se po navedbah Tonina lahko izkoristile vse kapacitete in možnosti, ki obstajajo.
Na vprašanje, ali to pomeni, da bi si tako lahko vsak posameznik sam zbral zdravnika, je Tonin odgovoril pritrdilno. “Zdravniki bodo lahko delali različno — nekateri v javnem sistemu, nekateri v zasebnem. Samo organiziranje in način dela za nas ni pomembno. Pomembno pa je, da lahko pridete k zdravniku, ki vas je dolžan sprejeti, vaše zdravljenje pa naj plača zavarovalnica, pri kateri imate sklenjeno zavarovanje. Ne da plačujete iz svojega žepa, kljub temu, da vam vsak mesec pri plači trgajo za zdravstveni prispevek. Sliši se nenavadno, a ne odkrivamo tople vode. Kar predlagamo je tisto, kar trenutno poznajo v Nemčiji, Švici v Avstriji. Sistem, ki deluje v Zahodni Evropi, mora delovati tudi v Sloveniji,” je ocenil.
Tonin: V Sloveniji srednjega razreda ni več
V programu NSi so med drugim tudi ukrep dviga splošne olajšave na 7.500 evrov, uvedba razvojne kapice in tudi znižanje davkov. Na vprašanje, kako bo država ob nižjih davkih pokrila ves primanjkljaj, ki se je nabral v aktualni vladi, je Tonin pojasnil, da je logika takšna, da več ljudi, ko plačuje davke, več denarja steče v državno blagajno.
“Mi smo zato, da bi čim večje število ljudi plačevalo čim nižje davke. Zdi se namreč, da včasih tistim, ki lahko, maksimalno davčno zavijemo vrat, zato v Sloveniji srednjega razreda praktično ni več. Imamo ekstremno bogate, imamo tiste, ki živijo z minimalnimi dohodki,” je dejal Tonin.
O tem, ali NSi podpira skrajšanje delovnika, ki ga predlagajo v stranki Socialni demokrati (SD), torej 32-urni tedenski delovnik, je Tonin dejal, da se zavzemajo za to, da imajo delodajalci čim več svobode pri organizaciji njihovega delovnega procesa. “Krajši delovniki so stvar delodajalca,” je ob tem še izrazil.
“Marjan Šarec brez kančka sramu govori o revanšizmu”
V NSi med drugim napovedujejo namesto revanšizma dialog, namesto izključevanja sodelovanje in namesto kulturnega boja vizijo razvite, zelene in sproščene Slovenije. O tem, kdo pri nas najbolj poganja, kot izpostavljajo stranki NSi, revanšizem in kulturni boj, je Tonin prst uperil v stranko Marjana Šarca (LMŠ).
“Marjan Šarec zelo odprto, brez kančka sramu govori o revanšizmu, kulturnem boju. To so stvari, ki Slovenijo peljejo v preteklost. Vendarle smo na točki, ko je treba ponuditi sodelovanje in dialog zato, da bomo lahko resnično dosegli uspešno sproščeno in zeleno Slovenijo,” je ocenil Tonin.
Na vprašanje, ali koalicijska partnerica in največja vlada stranka SDS nemara tudi ne poganja revanšizma in kulturnega boja, je Tonin odgovoril, da sta za konflikte in napetosti vedno potrebna dva.
“Verjamem, da smo se tudi mi včasih zapletli v kakšen konflikt. Nihče ni brez napak, brez greha. Bistveno pa je, da si revanšizma in konflikta ne postavljamo za središče. Strinjam se, da je delovanje in komunikacija SDS mestoma zelo ostra, nisem pa slišal, da bi v svoje programske točke vključevali vsesplošni revanšizem,” je pojasnil.
V NSi sicer zadnje čase pri volivcih predvsem skušajo krepiti občutek, da gre za stranko politične sredine, čeprav nanjo letijo očitki, da sredinskost Nove Slovenije v tej vladi ni bila dovolj izrazita.
“Če kaj, je Nova Slovenija v tej vladni koaliciji pokazala in dokazala, da zmore. Dokazali smo tudi, da se da rezultate dosegati brez žaljenja z dialogom. Kar ponujamo, je to, da če nas volivci podprejo na naslednjih volitvah, se lahko izognejo neučinkovitosti KUL-a ali ostrini SDS,” je dejal Tonin, ki je sicer poudaril, da se NSi ne razlikuje toliko po programu, kot se v pristopu in načinu delovanja.
Trenutek, ko bosta morali NSi in Levica iskati točke za sodelovanje
Tonin ob tem sicer ni želel razkriti, s kom bi po volitvah NSi raje vstopila v vlado – torej z zdajšnjimi partnerji ali strankami KUL-a. Kot je povedal, ga jih najbolj zanima, s katero politično stranko lahko uresničijo svoj vladni program.
“Glede na volilni sistem in glede na to, da v Sloveniji nobena stranka sama ne more oblikovati vlade, je vedno potreben dialog, kompromis. Mi nikogar ne izključujemo, so pa stranke, s katerimi smo si bližje in s katerimi ne. So stranke, s katerimi bi bilo potrebno ogromno usklajevanja in potrpežljivosti, da bi lahko oblikovali neko vlado. So pa stranke, s katerimi bi to lahko naredili enostavno. Trdim pa, da danes nihče ne ve, kakšen bo volilni rezultat po 24. aprilu naslednje leto,” je poudaril.
Tudi morebitnemu sodelovanju s stranko Levica je Tonin tej možnosti pustil odprta vrata. “Morda bo prišel trenutek, ko bosta morali NSi in Levica iskati točke, kjer lahko sodelujemo. Želim pa poudariti, da smo se med seboj dolžni pogovarjati,” se je odzval Tonin.
Tonin ne razume, zakaj tak “kraval”
V nadaljevanju oddaje se je Tonin dotaknil tudi aktualnih političnih razmer. Med drugim je spregovoril o neuspeli interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča ter o predlogu sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerem storitve imenovanih delegiranih tožilcev ne bi bile več potrebne.
Namreč, ko je vlada po mesecih zavlačevanja in po številnih opozorilih, tudi iz tujine, vendarle poslala predlog evropskih delegiranih tožilcev, je Tonin dejal, da je rešena še ena zgodba, okrog katere je bilo veliko neviht. Pa vendar zadeva še ni končana, saj je na vladi že nov predlog, na podlagi katerega storitve dveh delegiranih tožilcev ne bi bile več potrebne. Prav tako bi predlog imen po novem dala vlada in ne več državnotožilski svet.
Na vprašanje, ali drži, da se je vlada želela o tem odločiti že včeraj, pa se potem to ni zgodilo, je obrambni minister odvrnil, da je bistvena stvar, da je ta problem rešen. “Ključno pri vsej stvari pa je, da so na strani evropskih predstavnikov dejali, da jih naši interni postopki ne zanimajo,” je poudaril Tonin in dodal, da ne razume, zakaj je “tak kraval in tako presenečenje, če vlada ravno zaradi jasnosti vseh prihodnjih procedur želi sprejeti poseben zakon, v katerem bo to natančno popisano”.
Več o tem pa v članku: Tonin o delegiranih tožilcih: Po nepotrebnem se kadi in dela zgodbo, ki je ni
Tonin o Vizjaku: Vse bi nas razbremenil, če bi odstopil
Veliko prahu na političnem parketu je v preteklih tednih dvignila tudi afera ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, ki se bo moral na prihajajoči interpelaciji zagovarjati pred poslanci. Kot je znano, je koalicijska NSi, po objavi posnetkov pogovora iz leta 2007, v katerem Vizjak, takrat minister za gospodarstvo, podjetniku Bojanu Petanu med drugim ponuja dogovor o upravljanju Term Čatež, odrekla podporo okoljskemu ministru.
“Mislim, da sem na to temo že dovolj povedal, tukaj ni kaj za dodati. Mislim, da bi nas vse skupaj razbremenil, če bi odstopil,” je mnenja predsednik NSi. Ob tem je zavrnil namigovanja, da je predsednik vlade Janez Janša NSi zagrozil, če bi poslanci iz vrst Nove Slovenije glasovali za interpelacijo Vizjaka. “Nobenih groženj ni bilo,” je zagotovil. Koalicijska pogodba, ki je tudi javno dostopna, sicer v nobeni točki ne omenja ravnanj koalicijskih partnerjev ob morebitnih interpelacijah.
“Ni je, ker imate vi del pogodbe, ki govori o vsebinskih usmeritvah. K tej pogodbi je bil nato dodan še aneks, v katerem je predpisano, kako je recimo z razdelitvijo odgovornosti znotraj vlade, kako tečejo postopki usklajevanja samih vsebinskih predlogov, preden ti pridejo v formalno proceduro in kjer je zapisano, kaj se šteje v primeru posameznih interpelacij,” je komentiral Tonin.
Na vprašanje, zakaj ta aneks ni javno objavljen, je podpredsednik vlade dejal, da ga niso skrili, temveč da je to stvar koalicijskih partnerjev. “Janša je to javno razkril, jaz pa to potrdil,” je povedal.
O obveznem cepljenju: Sledimo priporočilom stroke
Za konec je Tonin spregovoril še o epidemioloških razmerah v Sloveniji. Izpostavil je pomembnost nadziranja in spoštovanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani).
Kot je povedal, si stroka ne želi zaprtja države z izjemami in dodal, da zaprtje morda celo prispeva k temu, da se ljudje potem več družijo na neorganizirane načine, brez preverjanja PCT dokazil. O razpravah za uvedbo obveznega cepljenja pa je navedel stališča stroke, da v Sloveniji kljub visokim dnevnim številkam potrjenih primerov covida-19 še nismo na točki, ko bi morali uvesti obvezno cepljenje.
Posnetek celotne oddaje si lahko ogledate na vrhu prispevka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje