Tonin o delegiranih tožilcih: Po nepotrebnem se kadi in dela zgodbo, ki je ni

N1 Studio 26. Nov. 202119:08 > 27. Nov. 2021 07:161 komentar
Delite:

Predsednik NSi, podpredsednik vlade in obrambni minister Matej Tonin je za N1 spregovoril o neuspeli interpelaciji pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča ter o predlogu sprememb zakona o državnem tožilstvu, po katerem storitve imenovanih delegiranih tožilcev ne bi bile več potrebne. Celotno oddajo N1 STUDIO si boste sicer lahko ogledali v soboto.

Opozicijskim LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP ni uspelo zbrati dovolj glasov za padec pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča. Za interpelacijo je glasovalo 42 poslancev, 28 jih je bilo proti. Poslanci NSi kot edini iz koalicijskih vrst niso glasovali proti interpelaciji ministra. Na vprašanje zakaj so se odločili tako, Tonin pojasni, da so imeli poslanci določene zadržke glede Dikaučičevega dela.

“Tudi sam minister Dikaučič se ni resno potrudil, ni prišel na poslansko skupino NSi ter jedrnato in jasno odgovoril na očitke in pomisleke, ki so se vrteli v javnosti. Mislim, da so poslanci v okviru koalicijske pogodbe legitimno pokazali svoje nezadovoljstvo,” je dejal predsednik NSi Matej Tonin.

Kot je poudaril v nadaljevanju, se mora vsak minister zavedati, da na interpelacijah ne odločajo predsedniki strank, ampak odločajo poslanci, ki so v parlamentu. Osnovna naloga vsakega ministra, ki je interpeliran, pa je, da se natančno pogovori s poslanci, ki odločajo o njegovi prihodnosti. “Njih je treba prepričati, zato, da so poslanci mirni in glasujejo tako, kot mislijo, da je prav,” je še poudaril in dodal, da je na koncu prav odločitev poslancev tista, ki resnično šteje.

Celotno oddajo N1 STUDIO si boste lahko ogledali tukaj.

Tonin ne razume, zakaj tak “kraval”

Ko je vlada po mesecih zavlačevanja in po številnih opozorilih, tudi iz tujine, vendarle poslala predlog evropskih delegiranih tožilcev, je Tonin dejal, da je rešena še ena zgodba, okrog katere je bilo veliko neviht. Pa vendar zadeva še ni končana, saj je na vladi že nov predlog, na podlagi katerega storitve dveh delegiranih tožilcev ne bi bile več potrebne. Prav tako bi predlog imen po novem dala vlada in ne več državnotožilski svet.

Na vprašanje, ali drži, da se je vlada želela o tem odločiti že včeraj, pa se potem to ni zgodilo, Tonin odvrne, da je bistvena stvar, da je ta problem rešen. “Predstavnika v evropskem tožilstvu s strani Slovenije sta imenovana, imata poln mandat, lahko začneta delati in preiskovati napačno oziroma zlonamerno porabo evropskih sredstev v Sloveniji,” je dejal Tonin in dodal, da je menda takih primerov 25. Slednje je po besedah ministra za obrambo bistveno in prav zaradi tega naj bi se vršili tudi določeni pritiski s strani Evropske unije.

“Ključno pri vsej stvari pa je, da so na strani evropskih predstavnikov dejali, da jih naši interni postopki ne zanimajo,” je poudaril Tonin in dodal, da ne razume, zakaj je “tak kraval in tako presenečenje, če vlada ravno zaradi jasnosti vseh prihodnjih procedur želi sprejeti poseben zakon, v katerem bo to natančno popisano”.

“Sprejeli smo zadovoljiv kompromis”

Problem zadnjega postopka, tako Tonin, je bil namreč v tem, da bi morali imeti v skladu s slovensko zakonodajo najmanj tri različne kandidate. Tako smo bili po njegovih besedah v precepu, saj nam nacionalna zakonodaja veleva, da bi morali poslati v Bruselj večje število kandidatov, kot smo jih, na drugi strani pa je evropska institucija zelo pritiskala na nas, da naj to čim prej storimo. Po besedah Tonina smo tako sprejeli “zadovoljiv kompromis”, saj smo poslali tožilca v Bruselj, kjer lahko začneta delo, hkrati pa lahko v Sloveniji v miru sprejemamo spremembe glede tega, kakšen bo ta način imenovanja tožilcev v prihodnje.

Prve ideje so bile, da bi hkrati s tožilci predstavili tudi predlog zakona, vendar so si v želji, da bi bil zakon čim bolj dodelan, vzeli več časa. Na opozorila glavne evropske tožilke Laure Kövesi glede pomena neodvisnosti od nacionalnih vlad pa Tonin odgovarja, da sam postopek, kot je bil zamišljen v osnutku, še vedno poteka neodvisno od vlade. “Minister za pravosodje bi imel neko funkcijo le v primeru, ko se za na mesto ne bi prijavilo zadostno število ljudi ter bi tako po določenem postopku lahko predlagal dodatne ljudi,” je pojasnil Tonin in dodal, da bi imenovanje še vedno potekalo na ravni evropske institucije. “Po nepotrebnem se kadi in dela neko zgodbo, ki je ni,” je poudaril Tonin in dodal, da bi lahko minister v primeru, ko se ne bi prijavilo dovolj kandidatov, le predlagal dodatne kandidate. Še vedno pa jih sam ne bi mogel izbrati.

Na vprašanje, zakaj v osnutku zakona piše, da storitve že predlaganih tožilcev ne bi bile več potrebne, pa predsednik NSi odvrne, da gre pri tem za notranje predpise oziroma postopke. “Pogovarjamo se o osnutku nekega zakona, ki se še lahko spremeni,” je še zaključil Tonin in predlagal, da se pogovor na to temo nadaljuje, ko bo sprejeta končna verzija predloga.

Komentari

Vaš komentar