Profesorji, znanstveniki, raziskovalci … združeni v novo Akademijo znanosti za trajnostni razvoj Slovenije, so kritični do zaostrovanja v svetu in do šibkega odzivanja Slovenije na naravna in družbena tveganja. Kot so zapisali v izjavi za javnost, je državno vodstvo premalo odločno, da bi povzdignilo glas proti zaskrbljujočim praksam v mednarodnem prostoru ter da bi izpeljalo potrebne reforme in ukrepe doma.
Prvič po ustanovitvi Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije so se danes sestali njeni ustanovni člani. Gre za 52 profesorjev, znanstvenikov, raziskovalcev z najrazličnejših področij.
Akademija je bila ustanovljena, da bi se znanstvena skupnost odzivala na trajnostne izzive Slovenije, na današnjem srečanju pa so predstavili tudi izjavo, s katero se je predsedstvo akademije odzvalo na aktualno dogajanje v svetu in Sloveniji. Predsedstvo sestavljajo predsednik Niko Toš ter člani Rado Bohinc, Stane Pejovnik, Andreja Gomboc, Vito Turk, Ivan Svetlik in Aleksandra Kanjuo Mrčela.
V izjavi so najprej pokazali na razmere v svetu. Izpostavili so, da “obubožane in brezperspektivne množice celo v demokracijah volijo in podpirajo avtokratske voditelje, ki za njihov bedni položaj krivijo druge države in migrante ter obljubljajo hitre rešitve – zatekajo se k demagogiji, nacionalizmu in ksenofobiji”. Prav tako so poudarili, da so nekateri, ki so prisegali na slogan “Nikoli več vojne!”, ki so obsodili holokavst, vzpostavili Organizacijo združenih narodov in razglasili njeno listino človekovih pravic, danes v prvih vrstah teptanja teh pravic ali nenačelnega sklicevanja nanje. “Genocidno vedenje obsojajo pri svojih političnih nasprotnikih in odobravajo pri zaveznikih,” je navedlo predsedstvo Akademije za trajnostni razvoj Slovenije. Ob tem je dodalo, da se nevarno širijo pozivi k oboroževanju in pripravam na vojno, ki se lahko začnejo krepiti v smeri samouresničujoče napovedi.
Podrejeni ZDA
Kot “najhuje” so v akademiji izpostavili, da v Evropi ni voditeljev ne na ravni držav ne na ravni Unije, ki bi dovolj odločno dvignili glas in se uprli nesprejemljivim praksam. “Nasprotno, zdi se, da so vsi servilno podrejeni interesom velekapitala in ZDA po ohranjanju svetovne hegemonije,” so zapisali.
V Sloveniji je odzivanje na naravna in družbena tveganja po prepričanju avtorjev izjave “šibko ali jih celo povečuje”. Odraža se kot umanjkanje jasne vizije gospodarskega, prostorskega in družbenega razvoja. Pa tudi kot “arogantno nastopanje bogatečega sloja proti ’amorfni masi’, zlasti kot nasprotovanje ukrepom za krepitev sistemske solidarnosti, s katerimi si vlada prizadeva omejiti naraščanje socialnih razlik, pomagati v poplavah prizadetim državljanom ter izvesti ukrepe za večjo okoljsko varnost”.
Kritični do zdravnikov, sodnikov in tožilcev
Kritike so naslovili tudi na zdravnike, sodnike in tožilce. Kot so zapisali, se te najbolje plačane skupine v zahtevah po še višjih plačah ne ozirajo na položaj drugih poklicnih skupin, zdravje prebivalstva, pravno državo in razpoložljivost javnih sredstev. Izpostavili so še “širitev privatizacije javnega zdravstva”, “militantno nastopanje predstavnikov kapitala” pa tudi “premajhno odločnost državnega vodstva, da bi povzdignilo glas proti zaskrbljujočim praksam v mednarodnem prostoru ter da bi izpeljalo potrebne reforme in ukrepe doma”.
V sklepnem delu izjave je Akademija znanosti za trajnostni razvoj Slovenije pozvala k odločnemu izpolnjevanju na volitvah potrjenega programa reform s poudarkom na krepitvi javnega prostora, javnih medijev, javnega zdravstva in drugih javnih služb, demokracije, mehanizmov sistemske solidarnosti in skrbi za trajnostni razvoj. “Ne individualizacija, ne krepitev zasebnih interesov, temveč sistemska solidarnost je garant obvladovanja naraščajočih tveganj in varnosti slehernega člana družbe,” je poudarila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje