Dolga leta je Evropa delovala v smeri preprečevanja konfliktov, misel na ponovne spopade pa je bila del znanstvene fantastike. Toda z začetkom vojne v Ukrajini je strah o vojni na pragu Evrope postal resničnost. Neprestane tihe grožnje po razširitvi spopadov v nekaterih članicah Evropske unije in zvezi Nato stopnjujejo napetosti, ki v zadnjih tednih dobivajo nove razsežnosti. Rusija estonske in litovske državnike razglaša za iskane osebe ter zapira mejo s Finsko, Donald Trump ne bi nujno podprl vseh držav pri ruskem napadu, ob tem pa članice zavezništva povečujejo svoje izdatke za oboroževanje. Kako realna je razširitev spopadov na ozemlja evropskih držav?
Vojna v Ukrajini po skoraj dveh letih ne popušča, ob tem pa se zastavlja vprašanje, ali bi Rusija agresijo lahko razširila tudi na katero od članic EU in zveze Nato. Na to že mesece opozarjajo mnogi svetovni voditelji. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je že lani jeseni posvaril pred morebitno vojno v Evropi, zaradi česar bi morale države povečati vojaške zmogljivosti.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na münchenski varnostni konferenci poudarila, da mora Evropska unija za orožje nameniti več denarja in ga porabljati pametneje. Če bo po junijskih evropskih volitvah ostala predsednica komisije, si bo prizadevala ustvariti položaj evropskega komisarja za obrambo, je napovedala.
Pred dobrim mesecem je švedski minister za civilno obrambo Carl-Oskar Bohlin dejal, naj bodo državljani pripravljeni na najhujše. Da bi Rusija lahko ogrozila meje zveze Nata in da ima Evropa tri do pet let časa, da se pripravi na ruske pritiske, že nekaj časa opozarja tudi estonska premierka Kaja Kallas.
Analitika nemškega Sveta za zunanje odnose Christian Mölling in Torben Schütz sta ocenila, da se mora Nato pripraviti na morebiten konflikt v petih do devetih letih, s čimer bi Rusijo odvrnili od napada. Tveganje za razširitev spopadov se zdi možna tudi ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu.
Najdlje pa je šel vodja vojaškega odbora Nata Rob Bauer. Če Rusija zmaga v vojni z Ukrajino, je napad na Evropo po njegovih besedah vprašanje časa. “Doma moraš imeti vodo, radio in svetilko – za funkcioniranje v prvih dneh. Ne rečem, da bo jutri kaj narobe, a ne moremo biti prepričani, da bo mir bo trajal večno,” je dejal po poročanju Radia svobodna Evropa.
Razplet vojne v Ukrajini ključen za usodo Evrope
Podobno meni tudi obramboslovka Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je za N1 poudarila, da je prav razplet vojne v Ukrajini ključen za usodo Evrope. “Če Rusija izide iz vojne kot velika zmagovalka, bo to predstavljalo veliko nevarnost za druge evropske države, saj bi Rusija s tem prejela vzvod, da se z nasiljem da rešiti spore,” je dejala.
Prav z začetkom vojne v Ukrajini je šibkost evropskih vojaških zmogljivosti postala izrazitejša, meni. EU je na tem področju “zaspala in verjela, da vojna na tej celini ni mogoča”. Kot poudarja Juvan, je to razvidno že iz evropske varnostne politike, s katero EU zagotavlja mir izven svojih meja, ni pa namenjena branjenju ozemlja evropskih držav.
Ob tem poudarja veliko vojaško odvisnost EU od ZDA, brez katere je “popolnoma nesposobna samostojno in učinkovito delovati”. In čeprav se celina tega dejstva zaveda že od vojne v Jugoslaviji, ni storila nobenega bistvenega napredka.
Kaj odvisnost EU od ZDA pomeni, če na oblast ponovno pride Trump?
To bi lahko postala realna težava, če bi na mesto ameriškega predsednika ponovno sedel Donald Trump. Minuli teden je na zborovanju v Južni Karolini obudil eno od izmenjav mnenj iz časa njegovega predsedovanja, s tem pa razburil dobršen del mednarodne javnosti.
Na enem od zasedanj zveze Nato naj bi ga voditelj ene od “velikih držav” povprašal o hipotetični situaciji, v kateri država ne bi mogla izpolnjevati svojih finančnih obveznosti, a bi bila napadena s strani Rusije. Ta državnik naj bi Trumpa tedaj vprašal, ali bi ZDA priskočile na pomoč, a Trump podpore ni zagotovil. Dejal je, da kot predsednik ZDA takšne države ne bi zaščitil pred agresorjem. Še več – Rusijo bi spodbudil, naj počne, kar želi.
Njegove besede so naletele na buren odziv tako uradne Bele hiše kot vrha EU. Po besedah Jelene Juvan bi to za Evropo morala biti dokončna streznitev, da mora sama poskrbeti zase.
Iz Trumpove pripovedi ni jasno, o kateri državi oziroma državniku je govoril. Glede na podatke o tem, koliko države namenijo oboroževanju, pa bi to lahko bile Francija, Nemčija, Italija ali Španija. Dejstvo je, da Evropa s tem, ko bi mesto predsednika ZDA ponovno prevzel Trump, v ZDA ne bi več imela samoumevne zaveznice.
A vseeno je treba Trumpove besede vzeti z nekaj soli. “Izjavo je treba gledati v luči predvolilne kampanje in pridobivanja glasov,” poudarja Juvan.
Čeprav je Trump prvi ameriški visoki politik, ki je zatrdil, da ZDA ne bodo branile članice Nata, ki zamuja s plačili, pa gre pravzaprav za ustaljen modus operandi, je poročal Politico. Na to so namreč namigovali že mnogi ameriški predsedniki pred tem, le da so uporabili bolj diplomatski ton.
Bližje kot je država Rusiji, več zapravi za oboroževanje
Trump se je navezoval na določilo zveze, ki so ga leta 2006 sklenili obrambni ministri Nata, in sicer, da morajo države članice za obrambo nameniti dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Leta 2023 mnoge države članice EU tega cilja še vedno niso dosegale. A trend je jasen. Bližje, kot je država Rusiji, višji so njihovi obrambni izdatki, poroča Politico.
Med petimi državami z najmanjšimi izdatki je tudi Slovenija. Poleg tega so pod dvema odstotkoma Norveška, Danska, Češka, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Hrvaška, Portugalska, Črna gora, Albanija, Severna Makedonija, Bolgarija, pa tudi nekatera velika evropska gospodarstva – denimo Nemčija, ki naj bi dva odstotka BDP dosegla letos, Italija, Španija in Francija.
Procentualno za obrambo največ nameni Poljska – skoraj štiri odstotke BDP. Med članicami, ki obrambi namenijo več so še Estonija, Litva, Latvija, Finska, Romunija, Madžarska, Slovaška in Grčija. “Občutek ogroženosti je popolnoma različen v državah, ki mejijo na Ukrajino ali Rusijo v primerjavi z ostalimi evropskimi državami. Te države so namreč že imele izkušnjo sovjetske invazije in pri njih je strah veliko večji – pa tudi veliko bolj opravičen,” meni Juvan.
Da se članice Nata intenzivneje oborožujejo, pričajo tudi besede generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki je pred dnevi napovedal, da bo 18 od 31 članic zavezništva letos doseglo oz. preseglo dvoodstotni prag. V lanskem letu je bilo takšnih denimo zgolj 11 članic, je razvidno iz podatkov Nata. Med njimi ne bo Slovenije, ki bo po za zdaj neuradnih podatkih za obrambo namenila 1,31 odstotka BDP.
A to ne pomeni, da Slovenija ne razmišlja o novih obrambnih strategijah. Minister za obrambo Marjan Šarec je pred dnevi namreč dejal, da se država ne more več nujno zanašati zgolj na kolektivno obrambo, temveč mora graditi lastne zmogljivosti. Bi morali ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka? Šarec zagotavlja, da je zaenkrat o tem še preuranjeno govoriti. A vprašanje ni popolnoma brez podlage. O tem zelo aktivno razmišljajo tudi v naši neposredni bližini, denimo na Hrvaškem.
Napetosti na Baltiku
V tem trenutku najbolj ogroženost čutijo baltske države. Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas obtožil sovražnih dejanj. Ker so v Estoniji odstranjevali spomenike iz dobe Sovjetske zveze, ji očitajo skrunitev zgodovinskega spomina, v Kremlju pa so estonsko premierko razglasili za iskano osebo.
Estonska obveščevalna služba je pred dnevi namreč posvarila, da bi se morala Evropa dodatno oborožiti, saj da naj bi Rusija načrtovala znatno okrepitev svojih sil na mejah članicah Nata, in sicer s Finsko, Estonijo, Litvo in Latvijo. Na to pa ne opozarja le Estonija, temveč tudi vse več zahodnih uradnikov, ki Evropo pozivajo, naj se odzove z dodatnim oboroževanjem.
"Če pride do premikov znotraj Ukrajine, da se vzhodni ruski deli začnejo širiti ali pa če pride do prestopa, so namreč prav te države naslednje. Morda ne ravno Poljska, ki je vojaška velesila, te tri manjše baltske države pa," razlaga Juvan.
Pa obstaja realni strah za prestop meja zveze Nato? Rusija bi, če bi ji bilo to zares v interesu, to že storila, meni Juvan in dodaja: "Povsem drugače se je spopasti z ukrajinsko vojsko kot z zvezo Nato. Verjetno to ni v njenem interesu – če pogledamo racionalno. Ampak ta celotna vojna temelji na neracionalnih odločitvah predsednika Putina, tako da težko napovemo, kaj bo naslednji korak."
Poleg Kallas so ruske oblasti za iskane osebe razglasile državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa.
Rusija kot provokacijo dojema tudi priključitev novih držav zvezi Nato. Vanjo se je nazadnje vključila Finska, kar Rusiji ni bilo po godu. Tudi zato je Rusija s Finsko že nekajkrat od tedaj zaprla mejo. Finska je namreč tudi ena glavnih evropskih vstopnih točk Rusov, ki prihajajo v EU.
Na vključitev v Nato pa zaradi oviranja Turčije in Madžarske še vedno čaka Švedska.
Pozivi k oboroževanju vse večji
Države so po vse številčnejših nemirih in vojnah začele vse več zapravljati za oboroževanje. Večina članic zveze Nato – z izjemo ZDA in Turčije – je izdatke od leta 2014 do leta 2023 povečala. K nujnemu in znatnemu povečanju proizvodnje orožja je pred dnevi pozval tudi nemški Kancler Olaf Scholz, saj da Evropa ne živi v času miru.
Največji skok beležijo Poljska (z 1,9 na 3,9 odstotka), Litva (z 0,9 na 2,5 odstotka), Madžarska (z 0,9 na 2,5 odstotka) in Latvija (z 0,9 na 2,3 odstotka). Slovenija je delež BDP, namenjenega oboroževanju, v tem obdobju povečala za 0,3 odstotne točke, z enega na 1,3 odstotka.
Kljub tem podatkom po besedah Juvan ne gre za ogromno oboroževanje. "Evropa ni začela s točke nič, ampak iz minusa, zato mora nadomestiti manko, preden lahko krepi zmogljivosti, s katerimi bi lahko parirala ruski vojski. Ta je kljub dveletni vojni še vedno ena najmočnejših na svetu, da o tem, da imajo jedrsko orožje, sploh ne govorimo," je dejala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje