V UKC Ljubljana so po lanskoletni reviziji poslovanja z dobavitelji pripravili plan aktivnosti za več kot 30 izboljšav na področju nabav. Ocenjujejo, da so zaradi nekaterih že uvedenih sprememb v letu dni s tem prihranili približno 13,5 milijona evrov, je povedal generalni direktor največje zdravstvene ustanove v državi Marko Jug.
Direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug ocenjuje, da nekateri načini izvedbe javnih naročil ne zagotavljajo nujno tudi ustrezne ekonomičnosti poslovanja in realizacije nabav po najugodnejših tržnih pogojih. Poslovodstvo UKC Ljubljana je ugotovilo, da so nabave več let potekale na način, da so bila predvidena sredstva zanje potencialnim dobaviteljem razkrita že pred razpisom, posledično so ponudbe segale do zgornje meje razpoložljivih sredstev.
Vodstvo UKC Ljubljana je skladno z zakonom o javnem naročanju predstavljeno prakso obravnave nabav spremenilo in omejilo dostop do informacij o višini zagotovljenih sredstev do odpiranja ponudb dobaviteljev, je pojasnil generalni direktor.
“To se nam ni zdelo ekonomično in transparentno. Če hočemo vzpostaviti konkurenco med dobavitelji, morajo ti konkurirati brez informacij o sredstvih, ki so na voljo, da ponudijo čim boljšo ceno,” je pojasnil. Pri neuspešnih razpisih, ko prejete ponudbe presegajo razpoložljiva sredstva, poskušajo še s pogajanji priti do čim ugodnejše cene. Od dobaviteljev pričakujejo, da to razumejo, saj so sredstva kliničnega centra omejena, oziroma je klinični center usmerjen v izvedbo čim bolj gospodarnih nabav.
Se pa Jugu zdi zanimivo, da so ob omenjeni spremembi s Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) prejeli vprašanje, zakaj je vodstvo omejilo dostop do informacij o višini zagotovljenih sredstev zaposlenim na nabavi pred odpiranjem prejetih ponudb dobaviteljev. Prepričan je, da je prijavo na KPK podal nekdo od zaposlenih v UKC Ljubljana, ki je izkoriščal prejšnji sistem.
Prav tako naj bi po besedah Juga KPK prejela prijavo, da se vodstvo UKC vključuje v pogajanja z dobavitelji. “Prej so bila pogajanja izvedena na nižjem nivoju, s strani strokovnih sodelavcev, pri čemer je direktor prejel v podpis pogodbo po izvedenih pogajanjih, hkrati pa se z vsebino predmetne pogodbe sploh ni ukvarjal,” je pojasnil. “Seveda je KPK problematiziranje tega prepoznala kot neustrezno, saj sta poslovodstvo in generalni direktor kot edini zakoniti zastopnik zavoda odgovorna za gospodarnost poslovanja in lahko sodelujeta v pogajanjih,” je dejal.
“Kar pa je pri vsem tem izredno boleče, je to, da človek dobi občutek, da mehanizme, kot je prijava na KPK, ki so ustvarjeni za obvladovanje nečednih ravnanj, izkoriščajo prav tisti, ki izvajajo nepravilnosti. Ti izkoriščajo te instrumente zato, da ovirajo delovanje drugih, ki se trudijo delovati čim bolj transparentno,” ocenjuje Jug. Ob tem je pojasnil, da vsaka tovrstna prijava na KPK terja odgovore kliničnega centra, kar jim vzame čas in ogromno energije, ki ju zato takrat ne morejo usmerjati v izboljševanje poslovanja.
Predsednik KPK Robert Šumi je na vprašanje o praksi, ko razpoložljivih sredstev za razpis ne razkrijejo vnaprej, za STA dejal, da točnega primera ne pozna. Komisija se sicer zavzema, da bi bili vsi postopki in podatki javno dostopni, transparentni. V kolikor gre v tem primeru za taktično postopanje, ki se je oblikovalo na podlagi ugotovljenih anomalij iz preteklosti in je tudi zakonsko vzdržno, in v kolikor prakso kot ustrezno potrdijo tudi regulatorji, pa je lahko “tudi vse lepo in prav”.
Revizijo poslov UKC Ljubljana z dobavitelji v zadnjih štirih letih sta ministrstvo za zdravje in UKC Ljubljana predstavila marca. Revizija je med drugim predstavila priporočila za odpravo tveganj v poslovanju v zvezi s pravilno uporabo zakona o javnem naročanju in optimizacijo poslovnega procesa nabave, pa tudi, da se med podjetji, ki dobavljajo kliničnemu centru, pojavljajo taka, ki so lahko lastniško povezana z zaposlenimi zavoda.
V UKC so nato konec aprila predstavili akcijski načrt za reorganizacijo nabave in vzpostavitev dolgoročnega vzdržnega modela poslovanja, predvsem z vidika pravilne uporabe omenjenega zakona in doseganja večje gospodarnosti ter preglednosti poslovanja. Med ukrepi so že takrat omenili tudi razkrivanje razpoložljivih sredstev šele v fazi prejetih ponudb. Sprejeli so tudi nov pravilnik o integriteti in napovedali prenovo etičnega kodeksa.
“Postopke izbire dobaviteljev vodimo nepristransko, transparentno in v duhu dobrega gospodarja ter se izogibamo nasprotju interesov in položajem, v katerih so naši osebni interesi ali interesi bližnjih oziroma drugih povezanih oseb lahko, ali pa so dejansko v nasprotju z interesi ustanove oziroma javnim interesom,” je tako zapisano v posodobljenem kodeksu, ki ga je UKC Ljubljana posredoval STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!