Pred leti so bili kupci navajeni, da so jim bile na blagajnah na voljo manjše brezplačne plastične vrečke. Ko so jih trgovci ukinili in ponudili zgolj plačljive, je bilo kar nekaj negodovanja, a sčasoma so se na spremembo navadili. Zdaj se podobna usoda obeta brezplačnim plastičnim vrečkam za sadje in zelenjavo. V Sparu so tako po novem na voljo zgolj plačljive vrečke – tiste za večkratno uporabo in biorazgradljive vrečke. Nekateri kupci spremembo težje sprejemajo, še posebno ker po njihovem mnenju bio vrečke niso tako kakovostne in se večkrat strgajo, prav tako je z njih zelo težko odlepiti nalepko, da bi bile uporabne za bio odpadke. Kako svojo odločitev za spremembo pojasnjujejo pri Sparu in ali se mu bodo kmalu pridružili tudi ostali trgovci?
Odločitev trgovca Spar, da z novim letom popolnoma ukine nerazgradljive plastične vrečke za sadje in zelenjavo, je razdelila Slovence. V eni skupini imamo tiste, ki vojno proti plastiki pozdravljajo. Vse od leta 2019, ko smo Slovenci v povprečju na prebivalca porabili 73 vrečk letno, število uporabljenih vrečk namreč raste, povzpelo se je že na 82 na prebivalca (medtem na ravni EU število pada).
Čeprav so vrečke majhne, lahke in ne predstavljajo velike teže v evidencah odpadkov, pomenijo veliko obremenitev za okolje. “Ko pogledamo najpogostejše odpadke, ki jih najdemo po obalah, vodotokih, so med prvimi desetimi najpogostejšimi navadno tudi vrečke. Tako da so bolj škodljive, kot se morda zdi,” je za N1 v začetku leta povedal Jaka Krajnc iz društva Ekologi brez meja. Čeprav na prvi pogled ukrep deluje “malenkostno”, gre po njegovem mnenju za pomemben korak.
Kljub tem zgovornim podatkom so na drugi strani tisti, ki potezo Spara označujejo kot nesprejemljivo. “Tako ste brcnili mimo s temi vrečkami”, “Pa še za plačat so, katastrofa”, “Slabo reklamo si delate”, “Samo izgovor, da boste lahko še več zaslužili”, med drugim pišejo uporabniki družbenih omrežij. Tako ostre besede smo sicer spremljali tudi leta 2018, ko so trgovci začenjali ukinjati brezplačne plastične vrečke na blagajnah, zdaj pa so se kupci na to navadili in številni vrečko prinesejo s sabo.
Ali o ukinitvi brezplačnih plastičnih vrečk za sadje razmišljajo tudi drugi trgovci?
O ukinitvi brezplačnih plastičnih vrečk za sadje so že razmišljali v Lidlu, a se za potezo še niso odločili. Po njihovih besedah še vedno preučujejo, kaj bi bila najboljša alternativa. “Biorazgradljive vrečke kot možna alternativa plastičnim so dražje, obenem pa njihova razgradnja prav tako ustvarja določeno mero ogljičnega odtisa v okolju.”
Zato so pred štirimi leti strankam ponudili trajnostne vrečke za večkratno uporabo iz blaga, ki so po njihovih besedah postale zelo priljubljene. Nasprotno opažajo v Tušu, kjer umika plastičnih vrečk za sadje in zelenjavo ne načrtujejo. Trajnostne vrečke namreč ponujajo že več let, izvedli so tudi več akcij in kupcem razdelili več kot 50.000 brezplačnih vrečk za večkratno uporabo, “vendar se praksa uporabe omenjenih vrečk še ni uveljavila”.
Tudi Hofer, v katerem lahko kupci sadje in zelenjavo sicer zapakirajo tudi v biorazgradljive vrečke, končne odločitve o umiku še ni sprejel. “Zaradi varnosti ravnanja z živili svojim kupcem še vedno ponujamo možnost uporabe brezplačnih lahkih plastičnih vrečk. Te so pogosta izbira, a po njih posegajo vedno manj.” Mrežaste vrečke za večkratno uporabo občasno vključijo v njihovo posebno ponudbo.
Odgovora Mercatorja nismo prejeli.
Kritike na račun kakovosti biorazgradljivih vrečk
Po odločitvi Spara so številni, ki spremembo sicer podpirajo, potarnali, da so biorazgradljive vrečke na oddelkih sadja in zelenjave zelo slabe kakovosti. “Še preden prideš do blagajne, se strga”, “Objavite še nov razpis za delovno mesto pobiralca sadja in zelenjave s tal”, “V vrečko sem dala pet jabolk, strgala se je in vse je letelo po tleh”, na spletu tarnajo Sparovi kupci.
Trgovec odgovarja, da so omenjene vrečke primerne za večkratno uporabo in jih lahko uporabijo za npr. biološke odpadke. “Kakovost vrečk zagotavlja naš slovenski dobavitelj, imajo pa tudi certifikat TÜV Austria ‘OK Compost Home’ in TÜV Austria certifikat ‘OK Compost Industrial’. Certifikata zagotavljata, da se bo vrečka razgradila v procesih domačega in industrijskega kompostiranja.” Ob tem kupci opažajo, da se nalepke, ki jih prilepijo na biorazgradljivo vrečko, težko odlepijo in tako vrečka ni primerna za biološke odpadke.
Kot so za N1 pojasnili v JP Voka Snaga, namreč vsi odpadki, ki niso biorazgradljivi, motijo sejanje in mikrobiološke procese, ne nazadnje pa vplivajo tudi na kakovost komposta, ki pri tem nastane. “Sicer uporabljamo visoko tehnologijo, zato lahko večino nečistoč odstranimo, nam pa delo otežuje dodatno čiščenje strojev in ustavljanje tekočih trakov, kar posledično predstavlja dodaten strošek.”
Zato je najbolje, da etiketo zalepite na ročaj vrečke, ki ga, preden jo zavržete, enostavno odrežete.
Zakaj sta na policah še vedno na voljo sadje in zelenjava, ovita v plastiko?
Eden naših bralcev, ki je želel kupiti jabolka, je poskušal kar trikrat napolniti biorazgradljive vrečke, a so se mu prav vse strgale. Na koncu je obupal in izbral jabolka, ki so bila zapakirana v plastično embalažo. Ob tem se sprašuje, zakaj trgovci, ki se hvalijo, kako trajnostno so naravnani, sadje in zelenjavo, ki je ovita v plastiko, sploh še ponujajo?
Fotografija je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)
V Sparu pravijo, da vse trajnostne spremembe uvajajo postopoma. Po njihovih besedah pozornost embalaži izdelkov posvečajo že leta in se trudijo vzpostaviti krožno gospodarstvo. Omogočajo vračilo steklenic, nakup z lastno embalažo in v rinfuzi (živila in čistila), s čimer se embalaži popolnoma izognejo.
Na vprašanje, zakaj imajo v ponudbi še vedno predpakirano sadje in zelenjavo, niso odgovorili. Prav tako odgovora nismo prejeli iz Tuša in Lidla, kjer pa so zapisali, da so pomembne korake pri zmanjševanju plastike lani naredili pri izdelkih iz Lidlove pekarne. “Z zmanjšanjem debeline papirja ter zmanjšanjem in zoženjem plastičnega okna smo na letni ravni prihranili okoli devet ton plastike.”
V Hoferju so pojasnili, da si prizadevajo za širitev ponudbe nepakiranih izdelkov oziroma izdelkov, ki so pakirani v trajnostno embalažo. “Zaradi laserskega označevanja izbranega sadja in zelenjave (t. i. natural branding) uporaba embalažnih folij ali nalepk namreč ni več potrebna. Pri ostalem sadju in zelenjavi pa je tam, kjer je to le izvedljivo, uporabljena biorazgradljiva embalaža, kot je mrežica iz lesnih vlaken.”
Izpostavili so še nekaj projektov, s katerimi skušajo biti bolj prijazni okolju; jajc iz baterijske reje ne prodajajo več, uporabljajo zeleno energijo (tudi tisto, ki jo proizvedejo sami s sončnimi elektrarnami na strehah trgovin), med drugim so optimizirali embalažo mnogim izdelkom. “Na primer – optimizacija embalaže že samo desetih izdelkov pomeni zmanjšanje količine odpadne embalaže za več kot 26 ton letno.”
Odgovora Mercatorja nismo prejeli.
Nasveti za kupce: na kaj morate biti ob Sparovi novosti pozorni pri tehtanju in plačevanju na hitrih blagajnah?
Preden je Spar plastične vrečke za sadje in zelenjavo ukinil, ste živilo v vrečki enostavno položili na tehtnico. Zdaj morate biti pozorni, da mrežasto vrečko najprej s pritiskom na tipko ‘SPAR mrežasta vrečka’ tarirate, tako boste namreč odšteli njeno težo. Ko živilo stehtate, etiketo nalepite na listek, ki je všit ob strani vrečke. “S tega listka se etiketa tudi preprosto odstrani in tako je vrečka ponovno uporabna tudi za naslednji nakup.”
Če uporabljate biorazgradljive vrečke, pa, kot rečeno, bodite pozorni, kam etiketo nalepite. Ponavljamo: najbolje je, da jo zalepite na ročaj vrečke, ki ga, preden jo zavržete, odrežete.
Pozorni morate biti tudi, kako izdelke v biorazgradljivih vrečkah skenirate na hitrih blagajnah. Izberete lahko dve možnosti. Ko sadje in zelenjavo poskenirate, pritisnite tipko “bio vrečka SZ”, nato pa vnesite količino biorazgradljivih vrečk, ki ste jih uporabili, in pritisnite “OK”. Druga možnost je, da ob skeniranju sadja in zelenjave poskenirate še črtno kodo, ki je nalepljena na levi strani ekrana hitre blagajne. Črtno kodo morate skenirati tolikokrat, kolikor biorazgradljivih vrečk ste uporabili.
Hitra blagajna v Sparu (Foto: bralec)
Nad plastiko z zakodajo: od leta 2025 največ 40 vrečk na osebo letno
Evropska unija se reševanja težave s plastičnimi vrečkami loteva z zakonodajo, in sicer z ukrepi za zmanjšanje porabe v skladu z zahtevami evropske direktive iz leta 2015. Ta do konca prihodnjega leta predvideva zmanjšanje oziroma ohranitev porabe vrečk na 90 na osebo letno. Do konca leta 2025 pa zakonodaja zavezuje omejitev porabe na 40 vrečk na osebo na leto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje