Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Za ta sklep so glasovali štirje sodniki, eden pa je bil proti. Svet RTVS se konstituira najpozneje v sedmih dneh po objavi sklepa v uradnem listu.
Zdaj je tudi uradno: ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Za umik zadržanja so glasovali štirje sodniki, in sicer: Matej Accetto, Rajko Knez, Katja Šugman Stubbs in Špelca Mežnar. Proti je glasoval Rok Svetlič, ki je napovedal odklonilno ločeno mnenje. Pritrdilna ločena mnenja so napovedali sodnici Mežnar in Šugman Stubbs ter sodnik Knez. Sodnika Marko Šorli in Klemen Jaklič nista glasovala.
Kot je sklenilo ustavno sodišče, se svet RTVS konstituira najpozneje v sedmih dneh po objavi sklepa v uradnem listu. V tem roku vršilec dolžnosti generalnega direktorja oziroma oseba, ki ga nadomešča, skliče prvo sejo sveta RTVS. Če seje ne skliče vršilec dolžnosti generalnega direktorja ali oseba, ki ga nadomešča, lahko prvo sejo skliče vsaj ena tretjina članov sveta.
Ustavno sodišče je sredi februarja začasno zadržalo izvrševanje treh prehodnih določb novele zakona o RTVS, ki urejajo končno konstituiranje sveta zavoda in posledično drugih novih organov RTV Slovenija. To je pomenilo, da sta programski in nadzorni svet nadaljevala delo v skladu z dosedanjim zakonom o RTVS, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa so opravljali svoje naloge kot vršilci dolžnosti.
Na odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadržanje dela novele zakona o RTVS preneha, so odločilno vplivali štirje razlogi. Prvi je, da med ustavnimi sodniki ne obstaja večinsko stališče, da bi bila novela protiustavna. Kot drugi razlog so ustavni sodniki navedli, da obstaja dvom v zakonitost odločanja programskega sveta in generalnega direktorja RTVS, ki izhaja iz pravnomočnih sodb višjega delovnega in socialnega sodišča. Ustavno sodišče je tudi poudarilo, da ni znano, kdaj bo lahko vsebinsko odločilo o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS. Kot četrti razlog pa je navedlo, da na podlagi sklepa o začasnem zadržanju generalni direktor ter direktorja radia in televizije lahko opravljajo le tekoče posle, kar ovira nemoteno delovanje RTVS.
Kot je v današnji obrazložitvi sklepa navedlo ustavno sodišče, je doslej pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS obravnavalo na desetih nejavnih sejah. Obravnavalo je več različnih osnutkov vsebinskih odločitev o zadevi, ki so bili oblikovani v različnih smereh.
Osnutke sta pripravila oba sodnika poročevalca, torej Rok Svetlič in Matej Accetto, pa tudi drugi sodniki. Ustavno sodišče si je, kot je navedlo, prizadevalo o obravnavani zadevi prednostno in čim prej vsebinsko dokončno odločiti, vendar kljub prizadevanjem nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov. Ustavni sodniki so na ponedeljkovi seji sicer izglasovali vsebinsko odločitev, vendar je bila nato predlagana in izglasovana njena revotacija. Ustavno sodišče je še spomnilo, da pri odločanju zaradi izločitve dveh sodnikov sodeluje le sedem sodnikov, kar sodišče postavlja v položaj, ko ne more več oceniti, kdaj bo lahko sprejelo dokončno vsebinsko odločitev. “Ni mogoče izključiti niti, da bi se takšno stanje spremenilo šele s (prvo ali naslednjimi) spremembami sestave sodnikov ustavnega sodišča,” je še navedlo sodišče.
Ker ni mogoče jasno predvideti, kdaj bo lahko sprejelo končno odločitev, kar je njegova ustavna dolžnost, in ker je negotovo stanje terjalo hitro odločitev, je ustavno sodišče spremenilo odločitev glede začasnega zadržanja novele zakona o RTVS.
Izpostavilo je tudi, da z odmikanjem končne odločitve v vnaprej neopredeljen čas ustavno sodišče z začasnim zadržanjem izvrševanja nekaterih izpodbijanih določb novele zakona o RTVS intenzivno poseže v položaj zakonodajalca. Prav tako je ustavno sodišče navedlo, da je prejšnja ureditev, ki sicer ni bila predmet njegove presoje, omogočila bistveno večji politični vpliv na imenovanje članov programskega sveta, kot ga pri imenovanju članov sveta omogoča novela. Državni zbor namreč po novi ureditvi ne imenuje nobenega člana sveta RTVS.
Na sedanjo odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadržanje dela novele zakona o RTVS preneha veljati, sta vplivali tudi pravnomočni sodbi višjega delovnega in socialnega sodišča. To je presodilo, da je bilo prvo imenovanje generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha nezakonito, saj ni izpolnjeval razpisnih pogojev, in da je Grah Whatmough nezakonito razrešil direktorico televizije Natalijo Gorščak. “Obe sodbi, potrjeni na vrhovnem sodišču, vzbujata dvom v zakonitost delovanja programskega sveta, ki je nezakonito imenoval generalnega direktorja, ta pa nato nezakonito razrešil direktorico televizije,” je navedlo ustavno sodišče. Ob tem je dodalo, da je to nezakonito ravnanje sicer predmet drugih postopkov, vendar pa ga pri vprašanju presoje škodljivih posledic, ki jih lahko povzroči začasno zadržanje, ustavno sodišče ne more povsem spregledati.
Upravljanje in nadzor javnega servisa se bo v skladu z novelo zakona o RTVS s programskega in nadzornega sveta (v programskem svetu je trenutno 29 članov, v nadzornem pa 11) preneslo na novoustanovljeni enotni svet RTVS, ki ima 17 članov. Novela tudi določa, da svet RTVS najpozneje v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave.
Ustavno sodišče je sicer dopustilo, da so bili kljub februarskemu zadržanju že izbrani člani novega sveta RTVS. Vanj je bilo izvoljenih pet predstavnikov zaposlenih na javni radioteleviziji, in sicer Gregor Drnovšek, Sašo Hribar, Boštjan Ogris, Robert Pajek in Luka Zebec, svet delavcev RTVS pa je v ta organ izvolil Ilinko Todorovski.
Andrea Bartole in Robert Požonec sta v novem svetu RTVS predstavnika italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim izbrala predstavnico Evangeličanske cerkve Klaudijo Sedar, Varuh človekovih pravic pa je na podlagi poziva nevladnim organizacijam s področja varstva človekovih pravic in svoboščin izbral direktorja Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Gorana Forbicija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je na predlog Znanstvenoraziskovalnega sveta SAZU v svet RTVS imenovala filozofa Tadeja Troho, Informacijski pooblaščenec je imenoval novinarko Špelo Stare, ki jo je predlagalo Društvo novinarjev Slovenije, Olimpijski komite Slovenije pa nekdanjega kajakaša Andraža Vehovarja. Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja je imenoval direktorico okoljske nevladne organizacije Umanotera Gajo Brecelj, Nacionalni svet za kulturo novinarja Igorja Prassla in režiserja Aleša Novaka, Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije pa Andrejo Trtnik.
Kljub današnji odločitvi pa bodo morali ustavni sodniki v prihodnje presoditi, ali je zakon skladen z ustavo. To odločitev lahko sprejmejo le z absolutno večino oziroma petimi glasovi ustavnih sodnikov. Za sklep o ukinitvi zadržanja pa je zadoščala navadna večina glasov sodnikov.
Po sedanjem sklepu ustavnega sodišča postaja brezpredmeten predlog koalicijskih strank, ki so predlagale postopek razrešitve devetih članov dosedanjega programskega sveta RTV Slovenija: Slavka Kmetiča, Alojzija Bogataja, Leona Oblaka, Ivana Štuheca, Žiga Kušarja, Alenko Gotar, Andreja Prebila, Jelko Stergel in Roka Hodeja. Očitali so jim, da so glasovali za nezakonit sklep o imenovanju generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha januarja 2021. Prav tako tem svetnikom očitajo opustitev dolžnosti za odpravo nezakonitosti pri razrešitvi direktorice Televizije Slovenija (TVS) Natalije Gorščak, saj niso glasovali ali predlagali ukrepa, ki bo to nezakonitost odpravil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje