Zdravstveni delavci lahko še naprej opravijo več kot 48 ur dela na teden, so sporočili z ustavnega sodišča. Po nedavni odločbi ustavnih sodnikov so nekateri sklepali, da je nastala nova omejitev delovnega časa, a so na ustavnem sodišču to zanikali.
“Zdravstveni delavci lahko zdravstvene storitve še naprej izvajajo povsem enako kot doslej in lahko v posameznem tednu delajo tudi več kot 48 ur,” je ustavno sodišče objavilo na svoji spletni strani. S tem se je odzvalo na “netočne informacije oziroma interpretacije, da naj bi ustavno sodišče s to odločbo odločilo, da zdravstveni delavci v nobenem primeru v posameznem tednu ne smejo delati več kot 48 ur, kar naj bi močno ogrozilo delovanje zdravstvenega sistema”.
V petek je ustavno sodišče objavilo odločitev o več členih zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej). Med drugim tudi o 53. b členu, ki določa, da lahko zdravstveni delavec, ki je polno zaposlen v javnem sektorju, pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev dela največ 8 ur tedensko. Ustavni sodniki so odločili, da je ta člen skladen z ustavo. Omejitev je po njihovem dopustna, ker je 48 ur dela tedensko zgornja meja povprečni tedenski delovni čas.
Na to se je ostro odzval Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um. V Sloveniji je pomanjkanje zdravnikov takšno, da zdravstveni sistem ne bi mogel funkcionirati, če mnogi zdravniki ne bi delali več kot 48 ur tedensko, je pojasnjeval.
Vendarle dopustno
Odločitev ustavnega sodišča se ne nanaša neposredno na 48-urno tedensko omejitev. Izrecno so odločali samo, koliko ur dela lahko polno zaposleni zdravstveni delavec opravi pri drugem delodajalcu. Svojo potrditev, da je v tem primeru 8-urna omejitev ustrezna, pa so po Muževičevem mnenju obrazložili tako, da bo to imelo daljnosežne posledice. Ustavni sodniki so namreč izhajali iz stališča, da polno zaposleni delavec pri prvem delodajalcu opravi 40 ur dela tedensko, zato je dopustno, da se dodatno delo omeji na osem ur, saj skupno ne sme delati več kot 48 ur.
Ustavni sodniki zdaj dodatno pojasnjujejo, da delavci lahko povprečno na teden opravijo več kot 48 ur dela. Sklicujejo se na evropsko direktivo, ki določa štiri mesece kot referenčno obdobje, v katerem je dopustno več kot 48-urno tedensko povprečje, pod pogojem, da delavec s tem pisno soglaša.
Kdaj je delo nad 48 ur dopustno?
Po objavi odločbe ustavnega sodišča se je dilema vzpostavila zaradi zapisa v 87. točki odločbe:
“Člen 6(b) Direktive 2003/88/ES državam članicam nalaga obveznost določitve zgornje meje 48 ur za povprečni tedenski delovni čas, kar je zgornja meja, glede katere je izrecno določeno, da vključuje tudi nadure, in od katere – razen v primeru iz prvega odstavka člena 22 te direktive – nikakor niso mogoča odstopanja, niti ob soglasju delavca.”
Mnogi slovenski zdravniki so dali soglasja, da lahko delajo več kot 48 ur na teden, trdijo njihovi predstavniki. To je dopuščeno z 52. b členom zakona o zdravstveni dejavnosti.
Iz zgornjega stavka odločbe ustavnega sodišča je mogoče na hitro sklepati, da so ta soglasja brezpredmetna. Iz 6. člena direktive namreč izhaja, da niti soglasje ne dopušča dela nad 48 ur tedensko.
Vendar zgornji stavek dopušča izjemo v primeru iz prvega odstavka 22. člena direktive. Ta člen državi članici EU dopušča, da ne uporablja omenjenega 6. člena direktive. In samo v primeru, če ga ne uporablja, lahko delavci, ki s tem soglašajo, delajo več kot 48 ur na teden. Vendar mora država, če se odloči, da 6. člena ne bo uporabljala, o tem takoj obvestiti Evropsko komisijo. Na informacijo, ali je Slovenija to kdaj storila, še čakamo.
V slovenskem zakonu o delovnih razmerjih so sicer nadure omejene tako, da lahko delavec poleg polnega delovnega časa opravi največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur nadur na leto. Če s tem pisno soglaša, pa lahko v enem letu opravi do 230 ur nadur. 230 nadur letno je povprečno 4,4 nadure tedensko, torej je v vsakem primer v okviru evropske direktive.
Igor Muževič nas je v odzivu na današnje dodatno pojasnilo ustavnega sodišča opozoril, da je ustavno sodišče v odločbi zapisalo tudi, da je omejitev dela zdravnikov koristna. Koristi se najprej kažejo v skrbi za počitek zdravstvenega delavca ter s tem za njegovo varstvo in zdravje pri delu, nadaljnja korist zadostnega počitka zdravstvenih delavcev pa se kaže v varnosti in zdravju pacientov, so razložili ustavni sodniki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje