Ustavno sodišče je v zadnji odločitvi zapisalo, da zdravstveni delavci ne smejo delati več kot 48 ur na teden. Zdravniške organizacije so v preteklosti zahtevale, da se delovni čas zdravnikov skrajša na 48 ur, vendar so bile pri tem zadržane, saj so opozarjale, da bi se v tem primeru zdravstvo ustavilo. "Na žalost so ustavni sodniki dokazali, da ne poznajo vsebine, o kateri so odločali. Če bi jo, bi morali oceniti, da je utrujen zdravnik boljši kot zdravnik, ki ga ni," pravi zdravnik in sindikalist Igor Muževič.
Ustavno sodišče je v svoji presoji zakona o zdravstveni dejavnosti med drugim odločilo, da 53. b člen ni v neskladju z ustavo. Odločitev pa je obrazložilo na tak način, da bodo posledice izredno velike, meni Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um. Ustavni sodniki so namreč zapisali, da zdravstveni delavci ne smejo delati več kot 48 ur na teden.
“To je zgodovinski dan za slovensko zdravstvo,” pravi Muževič, ki napoveduje, da bo Praktik.um na podlagi odločbe ustavnega sodišča inšpektoratu za delo poslal prijave zoper vse zaposlovalce v slovenskem zdravstvu. “Ustavni sodniki ne vedo, kaj so naredili. Dejansko so zagotovili hitro izvedbo zdravstvene reforme,” meni.
“Zdravstvo bi se ustavilo”
Zdravniške organizacije že dolgo časa opozarjajo, da je zdravnikov v Sloveniji premalo, zato delajo zelo veliko. Nekatere organizacije so ob postavljanju zahteve za izboljšanje položaja zdravnikov omenjale direktivo Evropskega parlamenta, ki v 6. členu določa, da povprečni delovni čas za vsako sedemdnevno obdobje, vključno z nadurami, ne sme presegati 48 ur.
Preberite še: Je vlada red odkrila, od kod odteka denar v zdravstvu?
Skupina Mladi zdravniki je zahtevala 48-urni delovnik, a so v skupini hkrati poudarjali, da tega ni mogoče doseči v kratkem času. “Če bi vztrajali pri 48-urni tedenski delovni obveznosti, bi se zdravstvo ustavilo,” je decembra lani povedal ortoped Vasja Kašnik.
Zdravniki lahko, tako kot vsi delavci, zdaj delajo več kot 48 ur na teden, če soglašajo s tem. Vendar so ustavni sodniki zapisali, da odstopanja od 48-urnega delovnega tedna niso mogoča niti ob soglasju delavca. Pojasnili so, da lahko omejitev dela na 48 ur tedensko delo lahko povzroči delavčevo nezadovoljstvo in negativno vpliva na njegovo produktivnost ter na obseg opravljenega dela. Vendar po mnenju ustavnega sodišča delavci potrebujejo zadosten počitek, saj s tem povečujejo lastno varnost in izboljšujejo svoje zdravje. Počitek zdravnikov pa koristi tudi zdravju in varnosti pacientov, so zapisali sodniki.
Preberite še: Zgodbe izza številk – Ljudje, ki so ostali brez zdravnika
“Zdravniki so vedeli, kako močno orodje imajo na voljo v možnosti, da umaknejo soglasja,” pojasnjuje Muževič, “vendar tega niso uporabili, saj so vedeli, kakšne bi bile posledice, in ker so si z nadurami zviševali plače.”
“Na žalost so ustavni sodniki dokazali, da ne poznajo vsebine, o kateri so odločali. Če bi jo, bi morali oceniti, da je utrujen zdravnik boljši kot zdravnik, ki ga ni. Ne morem verjeti, da tako pomembne spremembe sprejemajo tako lahkotno,” pravi.
Ob tem opozarja, da so ustavni sodniki v isti odločbi razveljavili postopek podaljševanja koncesijskih pogodb v zdravstveni dejavnosti. To pomeni, da se bodo koncesije podaljševale na enak način, kot se podeljujejo nove, kar bi lahko vodilo do stanja, ko bi več zdravnikov oziroma podjetji koncesije izgubilo. Največ koncesij je na področju družinske medicine, koncesionarji pa opravljajo naloge izbranih zdravnikov. “Očitno ustavni sodniki niso vedeli, da menjava osebnega zdravnika pomeni za par let 30-odstotno večjo umrljivost bolnikov, ker se pri odločitvi o koncesijah niso vprašali o varnosti in zdravju pacientov,” pravi Muževič.
V luči objave, da je US prepovedalo podaljševanje koncesij v zdravstvu (kljub temu, da menjava osebnega zdravnika pomeni za par let 30 % večjo umrljivost bolnikov), je ostalo spregledano bistvo:
— Igor Muzevic (@igor_muzevic) January 27, 2023
US je uradno prepovedalo delo nad 48 ur na teden. Zaradi varnosti bolnikov.
Nihče ne sme več delati več kot 48 ur na teden?
Postavlja se tudi vprašanje, ali bi lahko imelo stališče ustavnega sodišča učinek tudi zunaj zdravstva. Delovni čas je reguliran z zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, nadurno delo pa sme trajati največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Vendar je v 144. členu določeno, da lahko delavec opravi več nadur, in sicer do 230 na leto, če s tem pisno soglaša. Ta soglasja pa očitno niso skladna z zadnjo odločitvijo ustavnih sodnikov.
Zdaj v zdravstvu omejeno delo pri drugem izvajalcu
Stališče o 48-urnem delovniku so ustavniki sodniki zapisali pri presoji 53. b člena zakona o zdravstveni dejavnosti. Ta člen določa omejitve za zdravstvenega delavca, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, hkrati pa dela tudi tudi pri drugem izvajalcu zdravstvenih storitev, bodisi v drugem javnem zavodu bodisi pri zasebniku. V tem primeru zdravstveni delavec, ki je v javnem zavodu zaposlen za polni delovni čas, pri drugem izvajalcu ne sme delati več kot osem ur na teden.
V prejšnjem mandatu je 32 poslank in poslancev iz vrst SDS in NSi zahtevalo, da ustavno sodišče odloči, ali je ta omejitev v skladu z ustavo. Po njihovem mnenju gre za nesorazmerno omejitev dodatnega dela javnih uslužbencev, kar naj bi bilo v nasprotju s 14. in 49. členom ustave.
Ustavni sodniki so odločili, da neskladja z ustavo ni. Vendar pa, tako vsaj meni Muževič, pri tem niso samo potrdili omejitev dela, ki ga zdravstveni delavci lahko opravijo pri drugem uslužbencu, ampak so postavili novo mejo za celoten obseg dela, ki ga lahko delavci opravijo.
Veliko zdravnikov naj bi namreč zdaj delalo več kot 48 ur na teden. Zakonodaja to dopušča, omejitev iz 53. b člena zakona o zdravstveni dejavnosti se namreč nanaša samo na obseg dela pri drugem izvajalcu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje