V mestu ob Dravi, ki še dobro pomni mariborske vstaje pred desetletjem, je spet začelo vreti. Zakaj tokrat?
Ko je Saša Arsenovič v drugem krogu lanskih lokalnih volitev premagal Franca Kanglerja in si zagotovil drugi mandat na čelu mariborske občine, se je zdelo, da bo s podporo Gibanja Svoboda, ki je v mestnem svetu dobila 11 mandatov, sklenil trdno koalicijo, ki mu bo pomagala pri uresničevanju začrtanih ciljev.
Vendar se je odnos med stranko premierja Roberta Goloba in mariborskim županom Arsenovičem hitro ohladil, saj Svoboda ni bila pripravljena podpreti rekordnih podražitev, ki jih je napovedal župan. Podražitvam, čeprav nujnim, so nasprotovali tudi v drugih svetniških skupinah.
Zato se je močno zapletlo pri sprejemanju mestnega proračuna, težkega kar 191 milijona evrov. Trikrat ga je zavrnil mestni odbor za finance, po kopici zapletov pa so ga mestni svetniki nato – kljub kritikam – sprejeli, a šele konec aprila. Arsenovič zatrjuje, da je proračun realen, rekordno visok pa zato, ker je Maribor sredi največjega investicijskega cikla, poleg tega bo mesto letos gostilo še Olimpijski festival evropske mladine (OFEM).
Načrtovana prenova obrežja Lenta ob Dravi se je že zavlekla, še vedno pa ni povsem dokončana brv čez reko Dravo, ki je sicer razburila številne v mestu ob Dravi – saj da sploh ni nujno potrebna.
Nakopičene težave zaradi stanja v mestni blagajni pa so naposled pripeljale še do napovedi finančnih rezov občinskega financiranja mestnega športa, kulture, sociale in nevladnih organizacij. In na tej točki je v mestu močno završalo.
Čeprav so svetniki v četrtek na seji mestnega sveta sprejeli še nekaj dodatnih podražitev (vožnja z mestnim avtobusom, vodarina, odvoz odpadkov in pogrebne storitve), pristojni pa so zatrjevali, da so napovedani rezi v športne, kulturne, socialne in druge vsebine za zdaj le možen scenarij, ki ga na koncu morda ne bo, če bo to dopuščala finančna situacija, razmere ostajajo negotove. Morda celo nepredvidljive.
Mariborski podžupan Samo Peter Medved je pred nekaj tedni dejal, da bodo te “odločitve zarezale v neobvezne vsebine športa, kulture in sociale. Če imamo neko vrečo, moramo najprej financirati obvezne vsebine, neobvezne pa se ne bodo mogle financirati v tolikšni meri. Žal.” Župan Arsenovič pa je v zadnjem intervjuju za Večer obljubil, da se bo potrudil najti potreben denar.
Mestna svetnica Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti – LPR) je prepričana, da “javni denar odteka zaradi napačnih investicijskih odločitev župana.” Ni edina.
Opozarja, da so nekatere županove investicije, ki so že v teku in jih je treba plačati, “popolnoma nepotrebne.” Kot primer takšne investicije pa je navedla razvpito brv čez reko Dravo.
Tako kot vodstvo občine tudi Lidija Divjak Mirnik poudarja, da je mariborska občina podfinancirana s strani države, na kar Maribor opozarja že več let. A dodaja tudi, da se v mestu premalo vlaga v obnovo šol in vrtcev ter v obnovo cest, ki so “v katastrofalnem stanju.” “Po mojem mnenju gre župan po napačni poti,” je še poudarila.
Protestni shodi niso izključeni
Ob napovedanih rezih so svoj glas že povzdignili tudi zaposleni v socialnih zavodih, nevladnih organizacijah in kulturi, kjer že napovedujejo odpovedi napovedanih prireditev in stopnjevanje pritiska na mariborsko občino, da jim zagotovi enako financiranje kot doslej.
V sindikalni konfederaciji Glosa – Zasuk in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so županu že pisali.
Sindikati bodo stopnjevali svoje aktivnosti “za zaščito svojih članov in drugih izkoriščanih delavcev”. Kot je za N1 potrdil predstavnik Zasuka Miha Blažič, bodo na razmere opozarjali na javnih dogodkih, akcijah in manifestacijah, ne izključujejo pa tudi možnosti morebitnih protestnih shodov.
“Nekatere manifestacije predstavnikov kulturnih in nevladnih organizacij v mestu že potekajo,” še pravi Blažič.
“Mariborska občina razpolaga z rekordnim proračunom v času največjega investicijskega cikla, kot se župan rad pohvali. Dražijo pa se javne storitve. Župan govori, da denarja ne dobijo od države in da je občina podfinancirana. A podfinancirana je že od leta 2006. Mi se lahko strinjamo glede tega, da bi bilo prav, da mariborska občina dobi več denarja, vendar ne more neki sistemski problem iz leta 2006 vplivati na te aktualne reze financiranja v časa rekordnega proračuna,” še poudarja.
“Ne bomo tiho in ne bomo sedeli križem rok”
Ramiz Derlić, vodja mariborskega društva IndiJanez, ki deluje v okviru Kulturnega centra Pekarna, opozarja, da bodo zaradi finančnih rezov, če se bodo na koncu res zgodili, najbolj prikrajšani uporabniki njihovih programov. Ob tem opozarja, da bi morala biti plačila občine že na njihovih računih, pa jih še ni. Zdaj morajo financiranje programov zagotavljati iz lastnih sredstev.
“Če smo bili recimo v preteklih letih še nekako navajeni, da smo na finančna sredstva čakali do recimo maja ali junija, bomo nanje letos morali čakati vsaj do septembra oziroma oktobra. Pa še tega ne vemo, koliko jih bo,” je za N1 dejal Derlić, kar že povzroča negotovost pri izplačilu plač in prispevkov. Gledališko šolo so že odpovedali, ni jasno, kaj bo s koncerti. “Že tako izplačujemo minimalne honorarje. Srečo imamo, da je na področju umetnosti veliko volje in entuziazma, da stvari potem nekako izpeljemo.”
Še bolj pa so zaskrbljeni zaradi programov s področja sociale, ki jih izvajajo znotraj društva, saj je njihovo izvajanje vezano na financiranje ministrstva za delo, ki financira 80 odstotkov njihovega programa, 20 odstotkov pa bi morala zagotoviti mariborska občina. Kot pojasnjuje Ramiz Derlić, so bila ta sredstva zagotovljena znotraj proračuna, vendar se zaradi novih pogodb, ki zmanjšujejo financiranje, zdaj lahko zgodi, da bodo večletni programi ogroženi.
“Na enem od zadnjih sestankov na občini sem iskreno prosil, da področja, kjer se izvajajo javni socialnovarstveni programi, ostanejo nedotaknjena. Občina mora prispevati svojih 20 odstotkov. V nasprotnem primeru bo ogroženih še preostalih 80 odstotkov denarja, ki ga za te večletne programe nameni država. Tu ne govorim o nekih o organizacijah, ki so prisesane na državne ‘seske’. Mi izvajamo storitve, ki so javnega značaja, država pa jih namensko subvencionira, ker jih državni sistem sam ne izvaja,” je še poudaril Derlić in dodal: “Mi smo del civilne družbe, ki ne bo tiho in ne bomo stali križem rok.”
“Bojim se, da se lahko leto 2012 ponovi”
Boris Vezjak z oddelka za filozofijo mariborske filozofske fakultete opozarja, da so razmere v mestu ob Dravi vedno bolj napete, županova ravnanja v zadnjem času pa kažejo na to, da je “izgubil kompas in socialni občutek za delovanje občine” v vseh možnih segmentih, tudi na področju športa, kulture, sociale in nevladnih organizacij.
Vezjak je trenutno dogajanje v Mariboru primerjal z dogajanjem ob koncu leta 2012, ko so mariborske vstaje in protesti s položaja odnesli takratnega župana Franca Kanglerja. “Zdi se mi, da Arsenovič nevarno stopa po tej poti. Teh rezov in posegov v občutljivo socialno življenje v občini je preveč. Položnice se dražijo, posegi na področju športa, kulture in sociale so premočni. Bojim se, da se lahko leta 2023 ponovi leto 2012 in da bodo ljudje spontano odšli na ulice, ker se nekako zdi, da je župan izgubil vse kompase.”
“Zdi se mi, da Arsenovič nastopa megalomanično, gleda nase in skuša imitirati Zorana Jankovića. Ob vsem tem pa je izgubil tla pod nogami, nima stika z realnostjo. Vse to se dogaja ob popolnem neposluhu tega, kar mu sporočajo občani in mestni svetniki. V mestnem svetu nima podpore, podporo pa mu odreka tudi državna politika. Ne ravna racionalno,” še pravi Vezjak.
Kangler je vzel stvari v svoje roke in pokosil travo
Mestni svetnik SDS Franc Kangler je na svojem Facebooku opozoril, da mestne oblasti tudi za podobo Maribora ne skrbijo dovolj dobro in da trava ni pokošena. Zato se je odločil, da jo na krožišču v Dogošah pokosi sam. Ob tem je zapisal, da je “Maribor zaraščen kot še nikoli” in to označil kot sramotno.
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje