V enem od slovenskih kampov se je poleti zgodil incident, ko je dopustnica v mobilni hiški, ki jo je najela, opazila kamero. Čeprav je snemanje v turističnih nastanitvah prepovedano, se primer ni selil na sodišče. Celo več, lastnik hiške želi zdaj zaradi pogovora o tem v zaprti skupini na družbenem omrežju tudi odškodnino. Kaj se je zgodilo? Kdaj je snemanje dovoljeno in kdaj ne? Ter kaj lahko človek stori, če ugotovi, da ga nekdo nezakonito snema?
Poleti se je po informacijah N1 zgodil sum neupravičenega snemanja v turistični nastanitvi v avtokampu Fiesa v slovenskem Primorju.
Ko je gostja prišla na dopust, je v mobilni hiški opazila kamero. Ker se s snemanjem ni strinjala, jo je prekrila s krpo. Kmalu za tem se je pred hiško pojavil lastnik, se z gostjo sporekel, zaradi česar je morala posredovati celo policija.
Na Policijski upravi Koper so potrdili, da jih je v začetku junija poklicala prijaviteljica in sporočila, da je v kampu v Fiesi v notranjosti mobilne hiške, ki jo je najela za dopust, opazila kamere (eno je pokrila, bila pa naj bi vsaj še ena; op.a.). Ko je kamero pokrila, je tja prišel lastnik hiške in nanjo začel kričati.
Policisti so na kraju dogodka ugotovili, da je kamera nameščena nad vrati in da je snemala zagrajeni del terase, v katerem naj bi bila po informacijah N1 kuhinja in dnevno-bivalni prostor s televizijo. Lastnik mobilne hiške je imel izobešeno tudi tablo o video nadzoru.
Policisti so lastniku mobilne hiške zaradi njegovega nedostojnega vedenja izdali plačilni nalog zaradi kršenja javnega reda in miru, postopkov zaradi nedovoljenega snemanja pa niso uvedli. Na vprašanje, zakaj ne, so na PU Koper odgovorili, da “zaradi nameščene table z opozorilom o snemanju in glede na takrat ugotovljena dejstva”.
Za pregon lastnika mobilne hiške bi se lahko odločila tudi dopustnica, a se po naših informacijah ni.
Je pa odškodninski zahtevek po informacijah N1 prek odvetnika vložil lastnik mobilne hiške. In sicer zoper sorodnico dopustnice zaradi njenih komentarjev v razpravi, ki se je o tem incidentu odvila v sicer zaprti skupini na enem od družbenih omrežij. Odškodnino naj bi zahteval zaradi blatenja imena in povzročitve poslovne škode, saj je mobilno hiško oddajal prek svojega podjetja.
Videonadzor v turističnih nastanitvah v vsakem primeru prepovedan
V uradu informacijske pooblaščenke so medtem zelo jasni. Glede na to, da je videonadzor turističnih namestitev (sob) že po zakonu prepovedan, obstoj ali neobstoj obvestila, da se izvaja videonadzor, ne igra nobene vloge, pravijo.
“Pri takem videonadzoru gre namreč za zelo hud poseg v zasebnost gosta turistične namestitve in v takem primeru interes lastnika namestitve po varovanju svojega premoženja v nobenem primeru ne more pretehtati nad pravico posameznika do zasebnosti. To tehtanje je opravil že zakonodajalec in videonadzor v takih prostorih v celoti prepovedal. Enako velja tudi za zvočno snemanje,” so poudarili na uradu Informacijske pooblaščenke.
Zakon o varstvu osebnih podatkov v 76. členu določa, da videonadzora v nobenem primeru ni dovoljeno izvajati v hotelskih sobah in drugih podobnih prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti. Med tovrstne prostore lahko štejemo tudi apartmajske namestitve in sobe, pa tudi dvigala, kopalnice in podobno.
Nezakonito izvajanje videonadzora je lahko prekršek, lahko pa je tudi kaznivo dejanje. A slednje se lahko preganja zgolj na predlog oškodovanca, medtem ko policija sama po sebi tega postopka ni dolžna začeti. Mora pa oškodovanca ob prijavi seznaniti, da lahko postopek sproži on.
Oškodovanec lahko, če se tako odloči, zaradi prekrška po Zakonu o varovanju osebnih podatkov poda prijavo tudi Uradu informacijske pooblaščenke, ki lahko sproži inšpekcijski nadzor. Policiji pa lahko oškodovanec prijavi sum kaznivega dejanja. Toda dokazati je treba, da je lastnik snemalnih naprav dejansko tudi snemal, kar pa ni zmeraj enostavno. Zgolj postavitev snemalnih naprav namreč ni problematična, nezakonito snemanje pa je.
Pristojni sicer opozarjajo, da je področje nedovoljenega snemanja zelo kompleksno, primeri in okoliščine pa se med seboj zelo razlikujejo. Zato enoznačnega odgovora na to, za kakšne postopke in ukrepe se bodo v posameznih primerih in okoliščinah odločali policija, Urad informacijske pooblaščenke in tožilstvo, ni mogoče dati.
Snemala sta ju s telefonom
Policija je letos obravnavala 62 sumov neupravičenega prisluškovanja in zvočnega ter slikovnega snemanja. Ločene statistike, koliko je bilo primerov iz turističnih nastanitev, ne vodijo. Pojasnjujejo pa, da so tam, kjer je snemanje dovoljeno, kamere običajno tudi vidne. V teh primerih mora biti v objektu tudi opozorilo, da je ta pod video nadzorom.
Poleg zakona o varstvu osebnih podatkov mora biti dovoljeno snemanje tudi v skladu z določili uredbe o varstvu osebnih podatkov GDPR. Neupravičeno snemanje oziroma prisluškovanje pa opredeljuje tudi kazenski zakonik, in sicer v 137. členu in v 138. členu.
Se je pa primer neupravičenega slikovnega snemanja pred kratkim zgodil tudi na območju Policijske uprave Celje. Tuja državljana sta na kopališču fotografirala dva slovenska državljana. Oškodovanca sta to prijavila policiji, a sta se jima kasneje tujca opravičila in potrdila, da sta fotografije izbrisala, zato sta Slovenca od pregona odstopila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje