Zaradi porasta kriminala v Ljubljani je v nebo poletela prodaja solzivca in drugih zaščitnih sredstev, celo elektrošokerjev. "Prodaja je šla v zadnjem mesecu gor kar za 1.000 odstotkov," pravijo v eni od prodajaln. Da se med ljudmi v prestolnici poslabšuje občutek varnosti, pa opažajo tudi na ljubljanski občini. "Prejemamo vse več klicev zaskrbljenih občanov, ki nas prosijo, naj se vendarle lotimo poostrenega nadzora na ljubljanskih ulicah," pravijo. Policija je nadzor že okrepila.
Ponedeljek, 6. november. Na območju Most, medtem ko dostavljalec raznaša pakete, neznanec iz dostavnega vozila ukrade denarnico. Dostavljalec storilca zaloti, ta pa mu s palico v rokah zagrozi s pretepom in pobegne.
Četrtek, 9. november. Okoli 3.30 na Čopovi ulici neznanci pristopijo do moškega. Eden od osumljencev ga odrine, da pade na tla, medtem pa mu iz hlačnega žepa ukradejo denarnico z nekaj sto evri gotovine in pobegnejo.
Policija med zbiranjem obvestil ugotovi, da gre verjetno za iste osumljence, ki so malo pred tem na Slovenski cesti s pogovorom zamotili oškodovanko in njena prijatelja ter ji med tem ukradli torbico.
To sta le dva nedavna primera iz ljubljanske policijske kronike, ki je letos bolj polna kot sicer. Kriminala je namreč v prestolnici za pet odstotkov več kot lani, največji porast beležijo predvsem na račun povečanja števila premoženjskih kaznivih dejanj.
Občutek varnosti se med ljudmi v Ljubljani slabša. Da je tako, so za N1 potrdili tudi na ljubljanski občini. V zadnjem obdobju jih namreč kliče več zaskrbljenih občanov, ki pripovedujejo, da se počutijo ogrožene, občino pa prosijo, naj se vendarle loti poostrenega nadzora po ljubljanskih ulicah.
Po zagotovilih občine varnostno najbolj obremenjene točke sicer pokrivajo z večjim številom redarjev, saj so prepričani, da že sama prisotnost uradnih oseb vpliva na to, ali bo storilec kaznivo dejanje storil. “Žal pa ima mestno redarstvo pri obvladovanju teh varnostnih pojavov zelo omejene pristojnosti,” priznavajo.
Ali povedano drugače: če redar storilca zaloti pri kaznivem dejanju, ga lahko zgolj zadrži do prihoda policije.
“Pazite nase in se domov vračajte v skupinah”
Po podatkih policije je ena od kritičnih točk območje Tabora, zato je tam že pred časom okrepila nadzor. Na terenu so civilne patrulje, policisti konjeniki, vodniki službenih psov … Nadzore opravljajo tudi ponoči, ko začnejo bari in klubi zapirati svoja vrata.
In prav nekateri bari in lokali v zadnjem času opozarjajo, da so varnostne razmere res bolj zaostrene. Klub Jalla Jalla, ki deluje znotraj avtonomnega kulturnega centra Metelkova, je pred dnevi na Facebooku objavil opozorilo.
“Takšno in drugačno nasilje, kraje, razpečevanje drog, ustrahovanja, spolno nadlegovanje in celo posilstva. Realnost in dogodki, ki jih večinoma ne moremo imeti pod kontrolo in zahtevajo pristop reševanja na sistematičen način s strani pristojnih institucij. Dogodki, ki v marsikom čisto upravičeno vzbudijo neprijetne občutke ali celo strah ter vas odvrnejo od obiskovanja AKC Metelkova mesto,” so zapisali.
Gostom klub svetuje, da pazijo na osebne stvari, naj bodo pozorni, kje imajo svojo pijačo, če opazijo nasilje ali pa se sami počutijo ogroženi, pa naj se obrnejo na varnostnike ali koga od zaposlenih. “Tudi če le potrebujete nekoga, da vas pospremi do taksija.”
Podobno obvestilo so objavili tudi v klubu Monokel, obiskovalkam pa svetovali, naj se “zaradi zgostitve napadov na spolno nedotakljivost” izogibajo parku Tabor.
“Oktobra je prodaja solzivcev narasla za 1.000 odstotkov”
Pred časom smo na N1 govorili s Tjašo, študentko tretjega letnika na Fakulteti za družbene vede, ki se v Ljubljani manj varno počuti že zadnji dve leti. “Ko se vračam z zabav, imam zadnje mesece pri sebi vedno tudi solzivec,” je pripovedovala. In ni edina.
Barbara Hribar iz trgovine Loribu, ki prodaja lovsko, ribiško in vojaško opremo, pravi, da se je prodaja solzivcev in celo paralizatorjev zaradi novic o višji stopnji kriminala v Ljubljani “drastično povečala”. V zgolj treh tednih za okoli 500 odstotkov, je opisala.
“Če smo do oktobra na mesec v povprečju prodali med 20 in 30 kosov, smo jih v oktobru prodali med 100 in 120,” je navedla številke. V Armyshopu medtem malo večje povpraševanje beležijo že nekaj mesecev, pred nekaj tedni pa je prodaja skokovito narasla.
“Govorimo o povečanju za 1.000 odstotkov. K nam prihajajo kupci iz vse države, poleg solzivcev jih zanima tudi nakup elektrošokerjev,” je pojasnil Benjamin Šalamun.
Po njegovih besedah je velik interes po osebnih zaščitnih sredstvih sovpadal z objavami o večjem številu premoženjskih kaznivih dejanj, pa tudi o spolnem nasilju. Nekatere med njimi, sploh na družbenih omrežjih in predvsem o posilstvih, so bile sicer neresnične. Ne pa vse.
“Zaščitna sredstva kupujejo najrazličnejši ljudje. Največ strank je študentk in žensk vseh starosti, veliko pa je tudi zaskrbljenih staršev in starejših,” je opisal Šalamun.
Večje povpraševanje po solzivcih opažajo tudi v podjetju SGB. “Prodaja obrambnih sprejev – tako prodaja na drobno kot prodaja na debelo – se je močno povečala v drugem tednu oktobra, povečano povpraševanje pa vztraja do danes,” je pojasnil Luka Jelovčan. Na drobno prodajo kar za 650 odstotkov več solzivcev. Ljudje zdaj kupijo tudi po štiri solzivce naenkrat, pravi Jelovčan.
Obenem pa dodaja, da v zadnjem mesecu tudi precej javnih in zasebnih organizacij povprašuje po varnostnih usposabljanjih za zaposlene in varnostnih storitvah.
Gre predvsem za programe preprečevanja nasilja in v zadnjem mesecu tudi za programe preprečevanja ekstremnega nasilja, pravi Jelovčan, stranke pa da so iz zdravstvenega sektorja, potniškega prometa in iz podjetij, kjer delajo s strankami.
Z vprašanjem kriminala v Ljubljani se je pred približno mesecem dni ukvarjala tudi parlamentarna komisija za nadzor varnostnih obveščevalnih služb (Knovs). Večina članov, izjema naj bi bila le članica Levice, je na podlagi policijske statistike po državljanstvih ugotavljala, da je delež storilcev kaznivih dejanj med migranti glede na njihovo število pri nas odstopajoče visok. Še posebej, ko gre za rope, tatvine in trgovino z drogo.
Večje število kaznivih dejanj v prestolnici – center in Vič denimo izstopata po številu ropov, tatvin in roparskih tatvin, v začetku meseca je policija obravnavala tudi kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost – pa se medtem ne odraža v večjem številu žrtev, ki bi se na pomoč obračale na društva, kjer nudijo podporo žrtvam nasilja (tudi spolnega).
V Ženski svetovalnici povečanega števila klicev žrtev nasilja ne zaznavajo, “ženske tudi ne poročajo o spolnih napadih v Ljubljani v zadnjem času”, so pojasnili.
Podobno so nam odgovorili tudi v Zavodu Emma in SOS telefonu, kjer so prikimali policijski statistiki: med povzročitelji vseh vrst nasilja prevladujejo slovenski državljani, sorodnik, znanec in prijatelj pa je ženskam še vedno bolj nevaren kot popoln tujec.
“Večina naših klicateljic in klicateljev pripoveduje o psihičnem in fizičnem nasilju poznanih oseb, najpogosteje partnerjev ali bivših partnerjev in drugih družinskih članov. Klici na SOS telefon za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja, pričajo tudi o razširjenosti spolnega nasilja in spolnega nadlegovanja v slovenski družbi, pri čemer se spolno nasilje in spolno nadlegovanje v veliki večini dogajata v krogih, kjer naj bi se žrtev počutila varna: znotraj družine, v krogu prijateljev, na zmenku, na različnih prostočasnih dejavnostih,” so pojasnili v društvu SOS telefon.
V Zavodu Emma opažajo, da žrtve najpogosteje poročajo o psihičnem nasilju, zelo pogosto pa gre za kombinacijo več oblik nasilja: fizičnega, spolnega, ekonomskega, storilci žrtve tudi zalezujejo.
Je spolnega nasilja več, kot ga kaže policijska statistika?
Letos so na območju ljubljanske občine policisti obravnavali 32 kaznivih dejanj posilstva in spolnega nasilja.
22 osumljencev je bilo državljanov Slovenije, štirje osumljenci so državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova, šest pa jih je iz ostalih tretjih držav, kot sta Alžirija in Maroko.
Če iz tega izvzamemo samo številke posilstev, podatki PU Ljubljana pokažejo, da je bilo letos na širšem območju prestolnice 18 posilstev, kar je več kot v minulih letih.
Za največ, kar 11 letošnjih posilstev so osumljeni slovenski državljani, za sedem posilstev pa državljani tretjih držav (torej državljani iz balkanskih držav in iz držav, iz katerih prihajajo nezakoniti migranti, skupaj).
A dejansko število posilstev in spolnega nadlegovanja je verjetno višje.
Tako v Zavodu Emma kot tudi v SOS telefonu namreč opozarjajo, da žrtve ta kazniva dejanja policiji sicer prijavijo, če je storilec tujec, drugače pa je, ko se spolno nasilje dogaja v intimnih razmerjih. “Žrtve pogosto spolnega nasilja same ne prepoznavajo kot spolno nasilje, ga minimalizirajo ali pa se še ne morejo zaupati. Tudi ko o dejanju že lahko govorijo, zaradi travmatičnosti, občutkov krivde in stigme, ga pogosto ne prijavijo.”
Organizacije vse žrtve nasilja pozivajo, naj se za pomoč obrnejo na nevladne organizacije ali pa na center za socialno delo, o nasilju pa naj obvestijo tudi policijo. In samo ja pomeni ja, še dodajajo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje