Poplave, potresi, žled, prometne in industrijske nesreče, človekoljubna pomoč, reševalne akcije v gorah ali jamah, klicni center številke 112. Slovenska uprava za zaščito in reševanje vodi, organizira in razvija kompleksen, a uspešen sistem reševanja, ki ga nekatere okoliške države želijo prekopirati. A po besedah dolgoletnega generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darka Buta je to skoraj nemogoče, saj je slovenski sistem zgrajen na temeljih dolgoletne tradicije prostovoljstva, ki ima posebno mesto v družbi. Z Butom smo govorili, kako še izboljšati civilno zaščito, ali bomo kmalu prejemali avtomatska sporočila v primeru ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, kako bi poskrbel za prostovoljce, kaj so se naučili na lastnih napakah pri reševanju. Pa tudi o njegovih začetkih pri gasilcih, travmatičnih dogodkih na terenu, o stiskah ljudi in reševalcev.
Prostovoljci predstavljajo osnovo in temelj delovanja državnega sistema zaščite in reševanja. Na vrhu sistema je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), ki sodi pod obrambno ministrstvo, zagotavlja pa zaščito, varstvo in pomoč pred naravnimi in drugimi nesrečami. Znotraj uprave delujejo sile za zaščito in reševanje – to so ključni akterji v primeru nesreč in drugih intervencij na terenu. V sklopu sil za zaščito, reševanje in pomoč je združenih več kot 76.000 prostovoljcev, reševalcev, 15.000 pripadnikov civilne zaščite, poklicne enote in klicni center številke 112, ki jo je Slovenija uvedla že kmalu po osamosvojitvi – leta 1997 – kot druga država v Evropski uniji. Kot je razvidno s spodnjega grafa, prostovoljci predstavljajo temelj delovanja sistema zaščite in reševanja v Sloveniji.
N1
Danes se začenjajo Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja. To je največji dogodek v Sloveniji, na katerem se predstavljajo enote civilne zaščite, reševalne službe ter domače in tuje službe in nevladne organizacije, ki so vključene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Letošnji se vračajo po triletnem premoru, ki ga je povzročila epidemija covida-19. Pred začetkom Bogatajevih dnevov na Ptuju smo se pogovarjali z generalnim direktorjem uprave za zaščito in reševanje Darkom Butom, ki v svojem tretjem petletnem mandatu želi nadgraditi sistem z investicijami v opremo, nepremičnine, ljudi in vzpostaviti boljši sistem obveščanja javnosti. Sistem zaščite in reševanja, za katerega sam pravi, da je učinkovit in enostaven, ker deluje od spodaj navzgor, je tako tudi spoznaval – od spodaj navzgor. Že pri osmih letih se je pridružil gasilcem.
“Komaj čakam, končno, po treh letih,” je rekel But, ko je pogovor nanesel na Bogatajeve dneve. Ta in podobni dogodki, kot je tudi gasilska olimpijada, ki bo julija potekala v Celju, so po njegovih besedah pomembni, ker med drugim pripomorejo k dvigovanju interesa mladih, kar je po letih epidemije zelo pomembno. Ker ni bilo druženj, usposabljanj in šolanj, opažajo nekoliko manj interesa mladih za članstvo v društva, na katera se zanaša sistem zaščite in reševanja, zato morajo zdaj vsi še bolj intenzivno pristopiti k aktivaciji javnosti, razlaga direktor URSZR. “V 65 osnovnih šolah po državi izvajamo izbirni program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, in mislim, da bomo potrebovali nekaj časa, da bomo prišli na raven, ki smo jo imeli pred korono,” je dejal in ocenil, da ob ustreznem pristopu ni nujno, da bi bile kakšne hujše posledice.
Foto Bobo / Bogatajevi dnevi zaščite in reševanja leta 2019
Osmi Bogatajevi dnevi, ki letos potekajo na Ptuju med 26. in 28. majem, so največji dogodek v Sloveniji, na katerem se prebivalcem širšega območja predstavljajo enote civilne zaščite, reševalne službe ter domače in tuje službe in nevladne organizacije, ki so pri nas vključene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dogodek v tej obliki so prvič organizirali leta 2015, poimenovali pa so ga po Miranu Bogataju, dolgoletnem poveljniku Republiškega štaba civilne zaščite, ki je umrl leta 2012. Z njim je delal tudi Darko But, ki se ga spominja kot odličnega poznavalca in snovalca predpisov, odločnega in preudarnega poveljnika civilne zaščite, ki je bil v službi “24 ur dnevno”. Po njegovil besedah je poznal zelo širok krog strokovnjakov z različnih področij, imel je vzpostavljeno mrežo z vodstvi prostovoljnih sestavov in župani, kljub širini znanja in izkušenj pa je bil odprt za ideje in je tudi vprašal za mnenje, je dejal But.
Aktivacija mladih je le eden od izzivov, s katerim se spopadajo, več težav imajo na upravi za zaščito in reševanje z zagotavljanjem zadostnega števila zaposlenih, saj imajo – tako But – enega najstarejših kolektivov, obseg nalog in dolžnosti se je po njegovih besedah z leti močno povečal in razširil, zaposlenih pa je manj kot leta 1991. Trenutno imajo 318 zaposlenih, želijo si, da bi jih bilo vsaj 350. Ključno je zagotavljanje nemotenega delovanja centrov za sprejem klica v sili na številki 112, je poudaril. Skupno imajo 13 centrov s po 11 zaposlenimi, ki delajo po t. i. “ruskem turnusu” (štiriizmensko delo), kjer potrebujejo tudi specifičen kader, saj je dejal, da v tem poklicu ni prostora za paniko. Potrebujejo mirne in premišljene ljudi, je med drugim pripovedoval But.
Sistem, ki bi ga vsi radi kopirali
Prepričan je, da je sistem “enostaven in učinkovit”, ker temelji na prostovoljstvu. Okoliške države se zgledujejo po slovenskem sistemu reševanja, nekatere si ga želijo prekopirati, a But je dejal, da ga je skoraj nemogoče, saj je slovenski sistem zgrajen na temeljih dolgoletne tradicije prostovoljstva.
Med primeri nekaterih največjih nesreč oz. intervencijskih akcij navaja žledolom leta 2014, prihod migrantov leta 2015 in 2016, pogoste poplave in naravne požare, tudi humanitarno pomoč Ukrajini. Slovenci že tradicionalno želijo pomagati, kar se je izkazalo ob vseh večjih intervencijah, a pri tem je pomembno, da tudi na tem področju delujemo usklajeno in organizirano, je poudaril. “Volje ne smeš omejevati, kajti vsak želi v primeru nesreče pomagati, in to je ključno – kako na organiziran način pripeljati do učinkovitega ukrepanja,” je dejal But.
Zato uprava združuje Gasilsko zvezo Slovenije, ki je z več kot 1.300 društvi po državi tudi ena največjih humanitarnih, prostovoljskih in civilnodružbenih organizacij v Sloveniji, in Gorsko reševalno službo, jamarsko zvezo, kinološko zvezo, Slovensko filantropijo, Rdeči križ Slovenije in druge. Čeprav gasilci morda marsikomu predstavljajo sinonim prostovoljstva, je treba omeniti, da podobno kot gasilci delujejo tudi jamarji, gorski reševalci, reševalci s psi, bombni tehniki in mnogi drugi.
Razvoj infrastrukture na podlagi evropskih sredstev
Da je razvoj pomemben, poudarja že ves čas, zato so v načrtih velike investicije. Z 20 milijoni evrov evropskega denarja in osmimi milijoni državnega so tako pripravili projekt za nakup 40 novih vozil, 165 zabojnikov in 10 muljnih črpalk, ki jih uporabljajo za sanacijo ob poplavah. Vse to bo gasilcem omogočilo hitrejše in varnejše intervencije. Poseben gasilski avto jim omogoča, da strojno prekrijejo odkrite strehe, pri čemer se gasilcem ni treba izpostavljati nevarnosti.
V nadaljevanju obširnih investicij, s katerimi bi izboljšali sistem, želijo na območju vojašnice Šentvid zgraditi nacionalni center civilne zaščite, kjer bi bili sedeži gasilske zveze, jamarske zveze, kinološke zveze, Rdečega križa, Gorske reševalne službe, torej vseh ključnih organizacij znotraj sistema, kjer bi jim bile na voljo tudi simulacijske in štabne sobe. Skupna lokacija bi omogočala lažje sodelovanje in usklajevanje tudi v primeru večjih intervencij. V načrtih je tudi vseslovenski center za boj proti poplavam s poligoni za usposabljanje v Pomurju, nadgradnja centra za usposabljanje gasilcev v boju proti naravnim požarom v Sežani, vseslovenski center za usposabljanje v primeru žleda in drugih naravnih nesreč na Kočevskem ter nadgradnja izobraževalnega centra v Pekrah pri Mariboru, kjer že kupujejo zemljišča. Še ena težava, ki se pojavlja tudi na lokalnih ravneh, so ponekod starejši gasilski domovi, ki postajajo premajhni za vse člane, pa tudi opremo, ki je danes večja kot nekoč.
Napake, ki so pripeljale do izboljšanj
But je dejal, da vsaka intervencija prinese nove izkušnje, te pa pripeljejo do izboljšav ali opreme ali tehnik reševanja. Dodal je, da vsako intervencijo analizirajo, in poudaril, da nova znanja vtkejo v programe usposabljanj in jih posodobijo. Kot dober primer pravočasnega obveščanja in hitrih odzivov vseh pristojnih kljub katastrofalnim razsežnostim nesreče, saj je v njej umrlo šest ljudi, navaja primer Melamina. Določene izkušnje so pridobili na podlagi negativnih izkušenj iz Kemisa, ko so se tudi sami znašli pod plazom kritik zaradi nezadostne komunikacije in prepočasne aktivacije vse pristojnih. Dejal je, da od Kemisa takoj aktivirajo in pošljejo na teren ekipe za spremljanje vplivov nesreč na okolje, kar smo tudi sami opazili na terenu (in bili obveščeni) ob požaru v ljubljanskih Vižmarjah in Kočevju pred dvema tednoma.
Tri milijone vreden sistem boljšega obveščanja
Na vprašanje, kako izboljšati obveščanje prebivalcev v primeru naravnih in drugih nesreč ter groženj, je odgovoril, da razvijajo nov celovit sistem obveščanja prek SMS- in MMS-sporočil, aplikacij, radijskih sprejemnikov, pametnih zaslonov in tabel. Sistem bi deloval tako, da bi prebivalci avtomatsko prejeli sporočila, ko se znajdejo na območju, kjer je požarna, poplavna ali kakšna druga nevarnost. Trenutno potekajo dogovori z mobilnimi operaterji, saj bi izbrani operater moral posodobiti omrežje za tovrstno delovanje.
Drnovšek obiskal žrtev nesreče
Med primeri najbolj stresnih intervencij se spominja nesreče, v kateri sta “gasilcem pred očmi umrli dve osebi”, ki jima niso mogli pomagati, saj je mulj zalival njuno hišo. Podobno je pretresljiv dogodek, kjer je lastniku v nalivu odneslo pol hiše, ta pa je pozneje imel hude psihične težave, in gasilci so bili v skrbeh, da se ne bi samopoškodoval. Lastnika je pozneje, na Butovo povabilo, obiskal takratni predsednik Janez Drnovšek, ki se je “pogovarjal z lastnikom 20 minut, in po tem je bil to drug človek”, je pripovedoval But v izjavi.
Psihološke travme so redne spremljevalke nesreč, pri katerih največkrat posredujejo prostovoljci. Lahko se pojavijo tako pri reševalcih kot pri žrtvah ali svojcih. Nesrečo na Savi pri hidroelektrarni Blanca, v kateri je umrlo 13 ljudi, But navaja kot eno najzahtevnejših intervencij, ob kateri so tudi prvič nudili strokovno psihološko pomoč že na terenu, in sicer edinemu preživelemu, svojcem umrlih, pa tudi reševalcem. Ta nesreča je bila povod za razvoj psihosocialne pomoči znotraj sistema, kar se je izkazalo za zelo učinkovit in potreben ukrep. Približno 200 izobraženih in certificiranih zaupnikov zadnjih deset let po posameznih enotah skrbi za razbremenilne pogovore z reševalci in takojšnje ukrepanje v primeru večjih travm.
Plačljivo reševanje v gorah? “Če ne bo šlo zlepa, bo pa zgrda”
Pereč problem ostaja reševanje v gorah, ki ga je kljub akcijam in pozivom še vedno veliko. Gorska reševalna služba je imela leta 2018 skupno 537 intervencij, 2019 604 intervencije, leta 2020 485 – pri čemer je treba opomniti, da so bili v veljavi ukrepi za omejevanje širjenja koronavirusa – lani je bilo skupno 626 intervencij. A institucije niso zadovoljne s statistiko, saj ne kaže, da se trend obrača navzdol. Ker nič ne pomaga, je But dejal, da so se po prvem letošnjem sestanku pred poletno sezono pogovarjali o možnostih uvedbe posebnega zavarovanja za primer reševanja v gorah oziroma plačljivega reševanja v gorah. Če bi to želeli izpeljati, bi poskušali tudi s spremembo zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Razmišljanje o tem argumentira, da v tej potezi vidijo edino realno alternativo, saj s preventivnimi akcijami niso uspešni in ne morejo vplivati na ljudi. “Če ne bo šlo zlepa, bo moralo iti zgrda, če tako rečem, in bodo intervencije plačljive. Zavarovanim bi strošek krila zavarovalnica, sicer bodo morali sami,” je dejal.
Uprava za zaščito in reševanje je organ v sestavi ministrstva za obrambo. Zaradi narave dela je tudi tesno povezana z vojsko. O tem, kako direktor uprave razmišlja o bodočem resornem ministru in ali ga skrbi, da bi ga odstavil, odgovarja, da je že ob imenovanju vprašanje časa kdaj boš odstavljen. Več pa v spodnji izjavi.
