"Če mi pokažete v koalicijski pogodbi člen, ki govori o socializmu, ga bomo takoj črtali," je v državnem zboru na seji, na kateri so ga poslanci prepričljivo izvolili za novega predsednika vlade, dejal Robert Golob. Prav to je pod črto namreč najpogostejši očitek (ne samo) opozicije nastajajoči vladi, še zlasti po tem, ko je v javnost prišla koalicijska pogodba. V tem dokumentu namreč med drugim piše, da se obeta tudi progresivna obdavčitev premoženja. Golob je poslancem pojasnil, kako si to obdavčitev predstavlja.
Če bi potegnili črto pod ključne opozicijske očitke novemu predsedniku vlade Robertu Golobu, bi jih lahko strnili tako: opozicijo skrbi, da se z novo vlado, v kateri bo tudi Levica, vrača socializem. Matej Tonin (NSi) je denimo rekel, da bo NSi uporabila “vse demokratične možnosti, da preprečimo različne socialistične eksperimente, tihe nacionalizacije in dodatne obdavčitve tistih, ki danes delajo in ustvarjajo”.
Golob je na mandatarski seji opoziciji dejal: “Če mi pokažete v koalicijski pogodbi člen, ki govori o socializmu, ga bomo takoj zdaj črtali. Vse špekulacije, da uvajamo socializem, so popolnoma iz trte izvite.” A je te njegove besede samo nekaj ur kasneje vrgel na glavo poslanec Levice Miha Kordiš. Pred glasovanjem o drugi podpredsednici državnega zbora Nataši Sukič je Kordiš rekel, da je Nataša Sukič “živo nasprotje janšizma” in da bo v vodstvo državnega zbora “prinesla to, kar skrajna desnica histerično izganja: kulturo, aktivizem in socializem”.
Golob je v nagovoru poslancem povedal, da je ljudem, tako tistim, ki so volili stranke opozicije, kot tistim, ki so volili stranke koalicije, skupno upanje, da bo prihodnost lepša. “To upanje je univerzalno. Moja ključna zaveza je, da bodo ljudje dobili upanje za boljšo prihodnost, saj si to zaslužijo. Samo z dejanji bomo pridobili zaupanje ljudi z leve, desne in sredine,” je poudaril. Anže Logar (SDS) se je nato vprašal: “Mi danes poslušamo govor kandidata za mandatarja, hkrati pa smo včeraj ali pa že prejšnje dni brali koalicijsko pogodbo. In človek se pri dveh tako različnih tolmačenjih vpraša, kaj velja. Kajti če beremo koalicijsko pogodbo, vidimo, da si mandatar upa narediti vse, kar želi Levica. Če pa ga poslušamo tukaj v državnem zboru, pa njegove besede vzbujajo upanje, da bo vključeval na levo, desno in v sredini, ker, kot pravi kandidat za mandatarja, je pamet enakovredno razporejena na vse strani.”
Odkar je v javnost prišla koalicijska pogodba, na bodočo vlado letijo očitki, da so določeni segmenti pogodbe “ekstremno levi”. Med napovedanimi ukrepi je tudi progresivna obdavčitev premoženja, ki je za del gospodarstva in opozicijo eden kronskih dokazov, da se “socializem vrača”. Težava javnih razprav o progresivnem davku na premoženje pa je, da je ta v koalicijski pogodbi zapisan, se pa bodoča vlada o tem podrobneje še ni dogovorila. In zato v zraku ostajajo vprašanja, kaj vse bo obdavčeno, ali bo to davek na luksuz ali pa bo veljal tudi denimo za prihranke na bankah, vikende … ter seveda, koliko bo državljane to stalo?
Ker podrobnosti niso znane, je lahko poslanka SDS Suzana Lip Šimenko Golobu na mandatarski seji dejala: “Ne, tega ne bomo dopustili. Če kaj, so Slovenci navezani na svoje domove. Za to so garali. Eni so si gradili sami, za vsak zidak, ki so ga kupili, za vsako ploščico, ki so jo položili, so že plačali davek. In ni prav, da jih ponovno obdavčimo. Ali pa vikend, ki ga je marsikdo podedoval, pa sploh ni na kakšni elitni lokaciji z lepim pogledom na morje. Ne, tega ne bomo dopustili.”
Golob je v odgovoru opozicijski poslanki pojasnil, da progresivna obdavčitev premoženja pomeni, da bodo denimo poslanci obdavčeni “zelo malo”, okoli 80 odstotkov državljanov pa sploh ne: “Veste, kaj pomeni progresivno, spoštovana gospa poslanka? Da boste vi ena od tistih, ki boste zelo malo obdavčeni, ker progresivna obdavčitev premoženja pomeni to, da 80 odstotkov prebivalcev in prebivalk ne bo obdavčenih čisto nič, ker je to namen progresivne obdavčitve. Da ne bo linearne obdavčitve premoženja, ampak bo progresivna, kajti le tisti, ki imajo dejansko več, bodo mogoče poklicani, da več tudi prispevajo v skupno blagajno. In to je tisto, o čemer govori koalicijska pogodba. Temu jaz pravim socialna pravičnost in solidarnost. Ne pa da bodo vsi plačevali davke na premoženje, kot vi ves čas ponavljate. Kdor ima več, ta bo dal. Kdo nima, ne bo dal nič. Tako enostavno,” je dejal Golob.
Za 24ur je nato pojasnil še, da je delo po njegovi oceni že danes preveč obdavčeno, na drugi strani pa “vemo, da bomo najkasneje do 2024 zaradi strukturnega primanjkljaja mogoče v situaciji, ko bomo potrebovali dodatne davčne prilive za proračun, da bomo lahko financirali socialno državo”. V koalicijski pogodbi so zapisali, da ne bodo, če bodo ta denar potrebovali, obremenjevali dela, ampak bodo progresivno obdavčili premoženje. In poudaril znova, da gre za premoženje tistih, ki so v najvišjih dohodninskih razredih. “Lahko skrbi samo tiste, ki so bogati. Ampak ne vem, zakaj bi jih skrbelo. Tudi sam imam premoženje, a me ne skrbi. Prav je, da tisti, ki imamo več, prispevamo več,” je dejal Golob in dodal, da gre pri tem za davek v višini enega odstotka in da v nobenem primeru ne pomeni nacionalizacije zasebnega premoženja, kot si je to razložil denimo uspešni podjetnik Ivo Boscarol.
Pred nekaj dnevi je sicer za N1 Sanja Ajanović Hovnik, bodoča ministrica za javno upravo in koordinatorka koalicijske pogodbe, pojasnila, da je dejstvo, da je v Sloveniji “premoženje proporcionalno podobdavčeno”. Potrdila je, da ima koalicija v mislih celotno premoženje, ne samo fizičnih, ampak tudi pravnih oseb. “To je ena tipičnih zadev, za katere sem rekla, da se bodo v našem prvem mandatu začele pripravljati podlage,” je povedala Ajanović Hovnik in tako nakazala tudi, da bodo koraki za uvedbo progresivne obdavčitve premoženja postopni in progresivne obdavčitve premoženja še ne bo tako kmalu. V tem mandatu bodo, je še dodala, začeli pripravljati podlage za uvedbo progresivne obdavčitve premoženja, obenem pa bodo o tem, kaj počnejo in zakaj, informirali državljane. Meni namreč, da je za ljudi pomembno, da vedo, kaj bodo od pobranega davka na koncu dobili. “Treba pa je reči, da progresivna obdavčitev premoženja po svetu ali v Evropi ni unikum,” je še povedala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
