Pravne zagate ob načrtu, da Kolenko Helbl postane generalna sekretarka vlade

Slovenija 25. Maj 202216:55 > 26. Maj 2022 00:21 0 komentarjev
Barbara Kolenko Helbl
Gibanje Svoboda

Po neuradnih informacijah N1 bo mesto generalne sekretarke vlade zasedla Barbara Kolenko Helbl. Ob tem načrtu Gibanja Svoboda pa se pojavlja vrsta pravnih zagat.

Poslanka Gibanja Svoboda Barbara Kolenko Helbl bo po neuradnih informacijah N1 postala generalna sekretarka vlade. Ob tem se postavlja vprašanje, ali bo morala odstopiti kot poslanka. V zakonodaji so namreč navedene le tri funkcije – premierska, ministrska in državnosekretarska – ki jih poslanci lahko opravljajo, ne da bi morali odstopiti s poslanskega mesta oziroma jim v tem času poslanski mandat miruje. Funkcija generalnega sekretarja pa ni navedena. Pri tem je nedvomno zelo pomembno, da v primeru, če poslanec odstopi prej kot v šestih mesecih po potrditvi mandata, v parlament ne pride naslednji kandidat z iste liste, temveč so potrebne nadomestne volitve. To pa pomeni, da bi bil lahko v primeru, če bi Kolenko Helbl odstopila prej kot v pol leta, na nadomestnih volitvah izvoljen kandidat katere druge stranke in ne Gibanja Svoboda.

Mnenja pravnih strokovnjakov so različna. Generalni sekretar v Drnovškovih vladah, sedaj pa odvetnik Mirko Bandelj ocenjuje, da poslancu v primeru imenovanja za generalnega sekretarja vlade ni treba odstopiti s poslanskega položaja. Po njegovem prepričanju bi namreč moralo za imenovanje na to mesto veljati enaka pravila, kot veljajo pri imenovanju za ministre in državne sekretarje. Priznava pa, da to v zakonodaji ni izrecno navedeno. Bandelj svoje prepričanje utemeljuje z navedbami, da je funkcija generalnega sekretarja vlade višja od državnosekretarske oziroma enakovredna ministrski.

Druga razlaga, ki smo jo lahko slišali v pravniških krogih, je, da naj bi Kolenko Helbl v primeru imenovanja za generalno sekretarko vlade izgubila poslanski mandat. Ker pa s poslanske funkcije ne bi odstopila, do nadomestnih volitev ne bi prišlo – in to niti v primeru, če bi se na novo funkcijo preselila prej kot v šestih mesecih po potrditvi poslanskega mandata.

Več pravnih strokovnjakov pa nam je dejalo, da bi morala Kolenko Helbl v primeru imenovanja za generalno sekretarko vlade odstopiti kot poslanka. Imenovanje na to funkcijo namreč v zakonodaji ni opredeljeno kot tisto, ki ne zahteva odstopa s poslanskega mesta, prav tako pa tudi ne obstaja generalna klavzula, da enaka pravila kot za imenovanje za ministra in državnega sekretarja veljajo za druge podobne funkcije.

Plan B Gibanja Svoboda

Takšni razlagi pritrjuje tudi dogajanje leta 2016, ko je takratna poslanka SMC Lilijana Kozlovič ob prevzemu mesta generalne sekretarke vlade odstopila s poslanske funkcije. Kozlovič nam je danes povedala, da je po tedanji razlagi to morala storiti. Dodala pa je, da se s tem, ali je razlaga pravilna ali ne, ni ukvarjala. “Razlika je v tem, da mi je bila z zahtevanim odstopom odvzeta možnost vrnitve na mesto poslanke,” je še dodala Kozlovič. V njenem primeru sicer nadomestne volitve niso bile potrebne, saj je s poslanskega mesta odstopila šele dve leti po potrditvi poslanskega mandata.

Katera razlaga bo uporabljena v primeru Kolenko Helbl, ni znano. Po naših informacijah pa imajo v Gibanju Svoboda že pripravljen plan B. Tega bi uporabili, če bi prevladalo tolmačenje, da je treba za opravljanje funkcije generalne sekretarke vlade odstopiti s poslanskega položaja. V takšnem primeru naj bi namreč Kolenko Helbl postala državna sekretarka, ko bi se iztekel šestmesečni rok za nujno izpeljavo nadomestnih volitev, pa naj bi se preselila na mesto generalne sekretarke vlade.

Barbara Kolenko Helbl je rojena leta 1979 v Mariboru. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Mariboru, smer gospodarsko pravo. Leta 2012 je odprla svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, ki jo je ob selitvi prenesla v Maribor.

V tretji vladi Janeza Janše, ki je prisegla 13. marca 2020, je bil najprej generalni sekretar vlade Božo Predalič. Lanskega februarja se je preselil na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, generalni sekretariat vlade pa je nato kot vršilka dolžnosti vodila Janja Garvas Hočevar.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!