Tik ob slovensko-madžarski meji raste največji vzorčni nasad sadnega drevja in grmičevja v Evropi. Na 7000 kvadratnih metrih je zasajenih 1400 sadnih dreves in grmovnic.
Ideja, ki je v ozadju neuradno največjega vzorčnega nasada sadnega drevja in grmičevja v Evropi, je, da si ljudje ogledajo drevesa in poskusijo plodove, to pa jih navduši za to, da si takšno drevo ali grm posadijo tudi doma.
To je edini cilj, ki ga ima idejni vodja in lastnik nasada Pavel Beco, ki je na Goričko prišel iz Švice. Pravi, da je različnih negojenih vrst sadnega drevja in grmičevja ogromno, da pa jih ljudje ne poznajo, zato jim jih želi pokazati. Take, negojene vrste, dajejo tudi sadeže, ki imajo veliko več vitaminov in mineralov kot kulturne sorte rastlin.
Teh dreves in grmov – in tudi sadja ali plodov, ki zrastejo na njih – v nasadu ni mogoče kupiti, obiskovalci si jih lahko le ogledajo ali poskusijo.
Gre samo za naravne oz., kot jih imenuje lastnik nasada, divje vrste, ki jih malokdo pozna, saj večinoma sadimo vrste, ki niso “divje”, ampak že “kulturne”. Beco, ki je prej živel v Švici, je po drevesnicah po vsej Evropi zbral raznolike vrste dreves in grmičevja in jih na Goričkem zasadil na enem mestu.
Zbral je večinoma le jedilne vrste, ki jih lahko obiskovalci tudi poizkusijo, ob robu nasada pa vseeno rastejo tudi nekatere strupene – “tako, za poduk,” je dodal Beco, “da se naučimo, česa pa nikakor ne smemo dati v usta”. Vsaka rastlina je označena tudi z informacijsko tablico, na kateri je njeno ime zapisano v treh jezikih – nemščini, slovenščini in madžarščini, ob tem pa je navedeno tudi botanično ime rastline. Jedilne rastline imajo tablice rumene barve, strupene pa rdeče.
Obiskovalci si lahko odtrgajo sadeže in jih pojejo
Obiskovalci nasada si tako lahko ogledajo – pa tudi odtrgajo sadeže in pojejo, če je kaj gor – več različnih sort jablan, hrušk, češenj, višenj in sliv. Pa tudi druge, manj znane sadne vrste, kot so dren, borovnice, šmarna hrušica, nešplje in japonske kutine. Zasajeni so še oljke, bezeg, jerebika, leska, murva, brin, šipek, granatna jabolka, goji jagode in druge eksotične sadne rastline, recimo asimina oziroma indijanska banana.
Beco, ki je zadnja leta v pokoju, je bil prej učitelj, ukvarjanje s sadnim drevjem pa je njegov konjiček. Nasad je postavil z idejo, da si ga ljudje ogledajo in se navdušijo nad “divjimi”, nekulturnimi rastlinami. Na vprašanje, zakaj toliko različnih posajenih dreves, je odgovoril, da ljudje poznamo mogoče eno, dve vrsti jablan, obstaja pa jih še veliko, veliko več.
Poleg tega, je dodal, so “divje”, torej nekulturne rastline veliko bolj zdrave, več vitaminov in mineralov pa imajo tudi sadeži, ko dozorijo, zato se trudi osveščati ljudi, da je prava “superhrana” za nas pravzaprav jabolko s stare vrste jablane ali divja borovnica.
V tem nasadu sicer sadik ni in jih ne bo mogoče kupiti. Bo pa nekatere predstavljene vrste mogoče kupiti v bližnji drevesnici, ki stoji prav tako v Budincih in jo vodi Becov prijatelj Alex Jakob, ki mu pomaga nasad urejati in voditi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!