V UKC Maribor še vedno primeri nasilja nad zaposlenimi: "Zmerjanje nekaj vsakdanjega"

Predstojnik mariborske urgence Gregor Prosen je dejal, da letno beležijo nekaj primerov fizičnega nasilja, letos doslej skupaj štiri, veliko več pa je verbalnega nasilja, za katerega meni, da ga marsikateri zaposleni niti več ne prijavlja, saj so očitno postali na to tolerantni. Vseeno so letos doslej zaposleni prijavili okoli 25 tovrstnih primerov.

"Zdi se, da so z ukrepi v zadnjih dveh letih, še posebej s strani službe za korporativno varnost in nove varnostne službe, uspeli zajeziti vrh ledene gore, vsaj kar se tiče najhujših oblik nasilja," je dodal vodja urgentnega centra v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor.

Kljub temu razmere zaradi pritiska pacientov iz celotne regije na njihovo urgenco pogosto povzročajo nervozo, nestrpnost, tudi zaradi pričakovanj, za katere Prosen pravi, da marsikdaj celo niso popolnoma neupravičena, še zlasti, ker je njihov urgentni center izven rednega delovnega časa skoraj edino mesto, kamor se pacienti sploh lahko zatečejo po nujno zdravstveno pomoč.

Največ primerov nasilja v nočnih urah

Največ primerov nasilja beležijo v nočnih urah, ko so vzrok za to predvsem alkohol in droge, a v zadnjem času je kar nekaj tudi primerov čisto običajnega šovinizma in objestnosti, tudi z očitki, da so zaposleni počasni, in ob razočaranjih, ko neki pacient ni sprejet.

Vodja zdravstvene nege v urgentnem centru Jernej Mori se zaveda, da je kakovostna obravnava mogoča le takrat, ko se pacient počuti varnega, spoštovanega in sprejetega, a je poudaril, da je enako pomembno, da se tako počutijo tudi zaposleni pri svojem delu.

"Največkrat so verbalnemu in fizičnemu nasilju priča triažne medicinske sestre. Poznamo zahtevne kadrovske razmere in takšne razmere slabo vplivajo na to, da bi lažje dobili primerno kvalificiran kader zdravstvene nege, pač pa kakšen takšen dogodek včasih sproži tudi kakšen odhod," je dejal Mori.

Tudi sam je potrdil, da medicinske sestre verbalnega nasilja in zmerjanja pogosto več niti ne prijavljajo, za to se odločijo šele, ko pride do fizičnega nasilja. "To je skrb vzbujajoče in razočaran sem nad celim sistemom, da smo stvari pripeljali tako daleč, da je zmerjanje nekoga na delovnem mestu postalo nekaj vsakdanjega," je še dodal Mori.

Po njegovih besedah so v zadnjih letih skupaj z varnostno službo naredili marsikaj za večjo varnost, med drugim primerno uredili prostore, vgradili tipke, ki so zaposlenim na voljo za hitrejšo pomoč varnostnikov, če jo potrebujejo. Hkrati se ljudi trudijo osveščati, naj bodo spoštljivi, je dejal in dodal, da razumejo, da je marsikdaj gneča, a za to po njegovih besedah nista kriva ne zaposleni ne pacient.

Prosen je ob tem spomnil, da je bil prejšnji teden objavljen nov pravilnik o nujni medicinski pomoči, ki je v nekaterih delih sicer korak v pravo smer, a je ob tem jasno povedal, da glede širše slike delovanja in umeščanja urgenc po državi ni bilo storjenega skorajda nič.

"To pa je pot v samo še daljše čakanje in verjetno še več sporov, nečimrnosti in prepirov, zato bi novi vladi toplo priporočil, da se začne pogovarjati in reševati probleme tudi v tem delu zdravstvenega sistema. Veliko večino pacientov iz celotne regije namreč sprejmemo mi in to je v sistemu resnično ozko grlo," je dodal predstojnik mariborske urgence.