Vlada je sprejela sklep, da za evropska delegirana tožilca začasno predlaga kandidata državnotožilskega sveta Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler. Več pravnikov opozarja, da je začasnost predloga kandidatov nesmiselna in brezpredmetna, da je vlada s sklepom klonila pod pritiski Bruslja in je postopek izbire evropskih tožilcev zaključen. Opozarjajo pa tudi na možnost nadaljnjih pravnih zapletov.
Vlada je na današnji seji sprejela sklep, da se je seznanila z dosedanjim postopkom imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev, in ugotovila, da ni bil zaključen v skladu zakonom o državnem tožilstvu, ker da ni bilo vloženo zadostno število kandidatur. Zakon predvideva vsaj tri kandidature.
Ker zaradi postopka imenovanja dveh evropskih delegiranih tožilcev Slovenija zamuja pri posredovanju predloga kandidatov Evropskemu javnemu tožilstvu (EPPO), in ker bi zaradi tega za državo lahko nastala občutna škoda, vlada oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi na javni poziv, in ju je državnotožilski svet (DTS) predlagal v imenovanje, predlaga v imenovanje za čas, dokler ne bo uspešno zaključen nacionalni del postopka imenovanja kandidatov.
Vlada oba omenjena predloga pošlje Evropskemu javnemu tožilstvu, so zapisali v sporočilu za javnost, kolegij tožilstva pa je tisti, ki na podlagi predloga sodelujoče države tožilca tudi imenuje, in sicer za dobo pet let.
Hojnik: Slovenija tožilcev ne more predlagati le začasno
Da lahko začasnost vladne seznanitve pripelje do nadaljnjih pravnih zapletov, meni Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete. Profesorica je za N1 sporočila, da verjame, da Slovenija ne more predlagati evropskih delegiranih tožilcev samo začasno. “Tožilski svet je tisti, ki kandidata predlaga in ju ne more predlagati začasno. Vlada pa se s predlogom seznani in tudi tukaj ni mogoče, da se seznani s predlogom kandidatov samo “začasno”,” je dejala.
Hojnik je poudarila, da lahko kolegij evropskih tožilcev v Luksemburgu predlog delegiranih tožilcev zavrne zgolj iz razlogov neprimernosti (denimo, če kandidat ni neodvisen ali nima potrebnih kvalifikacij oziroma izkušenj). “Da bi odločili, da predloga kandidatov iz Slovenije ne morejo sprejeti, ker je predlog samo začasen, težko napovem. Verjetno se sam kolegij s takšno situacijo tudi še ni soočil,” je dejala.
Če bo kolegij tožilstva vladni predlog sprejel in oba kandidata imenoval za evropska delegirana tožilca, pa bosta na tem položaju vsaj za petletni mandat, meni Hojnik. Predčasna razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev je po njenih besedah mogoča le, če je evropski delegirani tožilec v disciplinskem postopku zaradi dela izven preiskovanja evropskih zadev. “Pa še v takih primerih lahko pride do razrešitve le v sodelovanju z evropskim glavnim tožilcem,” pojasnjuje Hojnik.
“Mimo določenih krivdnih razlogov je predčasno prenehanje funkcije evropskega delegiranega tožilca mogoče samo, če tak tožilec sam odstopi s funkcije,” je Hojnik dejala za N1.
Je zadeva zaključena?
Po njenih besedah je še najbolj verjetno, da bo kolegij evropskih tožilcev predlog obeh kandidatov iz Slovenije zavrnil, ker bodo rekli, da predlog ne more biti zgolj začasen. Glede na to, da je evropska glavna tožilka že večkrat izpostavila, da je zaradi neimenovanja tožilcev iz Slovenije ovirano preiskovanje zlorab sredstev Evropske unije, pa Hojnik dopušča tudi možnost, da bi evropski kolegij začasnost predloga spregledal in oba kandidata imenoval za petletni mandat. “Kar bi pa lahko pripeljalo do nadaljnjih pravnih zapletov,” je za N1 dejala Janja Hojnik.
“Z vidika Slovenije je zadeva tako zaključena,” pa je vladni sklep za N1 pojasnil redni profesor za evropsko pravo na Novi univerzi Matej Avbelj. “Vlada je svojo pristojnost seznanitve izpolnila, zdaj pa je na vrsti EPPO, da v skladu z relevantno uredbo kandidata potrdi ali pa ne,” je dejal.
Tudi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar je na Twitterju zapisal, da je s sklepom vlade nacionalni postopek izbire zaključen. “Če bo minister za pravosodje objavil nov razpis, bo ravnal v nasprotju s pravom EU,” meni Zalar in dodaja, da je začasna seznanitev vlade “nesmisel”, ki na imenovanje tožilcev za polni mandat ne vpliva. “Vlada je očitno spoznala, da ji zaradi blokade postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev resno grozi tožba Evropske komisije,” je še zapisal in dodal, da je vlada s seznanitvijo izvršila sodbo upravnega sodišča.
Podobno meni tudi poznavalec dogajanja, ki je za N1 navedel, da je navedba o začasnosti brezpredmetna in da vlada ne more vplivati na to, da bo kolegij evropskega tožilstva oba kandidata imenoval za polni mandat. Začasnost je po mnenju poznavalca le izgovor, ker vlada ne želi priznati, da je s sklepom pravzaprav klonila pod pritiski Bruslja.
EPPO uradnega predloga še ni prejelo
V evropskem javnem tožilstvu so v prvem odzivu zapisali, da novice za zdaj ne morejo komentirati, ker od slovenskih oblasti še niso prejeli uradnega sporočila o predlogu kandidatov za položaja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji.
Glede postopka izbire pa so pojasnili, da kandidate za položaje evropskih delegiranih tožilcev imenuje sodelujoča država. Ko evropsko javno tožilstvo prejme predlog, kandidate interno oceni, nato pa kolegij tožilstva odloči, ali jih imenuje ali ne. Odločitev na koncu tudi javno sporočijo. (STA)
Kandidata oktobra, da vlada zavlačuje
DTS je vladi za evropska delegirana tožilca predlagal tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, vlada pa je 27. maja postopek razveljavila. Kandidata sta zato na upravno sodišče vložila dve tožbi.
Upravno sodišče je v oktobra vladni sklep o razveljavitvi odpravilo ter vladi naložilo, naj odloča ponovno in da naj tokrat odločitev obrazloži. Vlada pa je kasneje sporočila, da tega ne more storiti in da bo objavila novi, še tretji poziv k vložitvi kandidatur.
“Dejstvo, da se je vlada zavestno odločila, da ne bo spoštovala pravnomočne sodbe, za naju predstavlja ravnanje v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države in delitve oblasti,” sta v skupnem sporočilu oktobra zapisala Oštir in Frank Eler. “Takšna odločitev vlade, ki si očitno ne želi imenovanja delegiranih evropskih tožilcev, pomeni nadaljnje zavlačevanje pod pretvezo reševanja situacije,” sta dodala.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje